Depozitne obrestne mere pri nas petkrat nižje od evropskega povprečja

Če so trenutne makroekonomske razmere za banke praktično sanjske, pa je manj rožnat pogled skozi očala slovenskih varčevalcev. Banke so namreč dvig obrestnih mer prenesle v pogoje zadolževanja, medtem ko depozitne obrestne mere ostajajo nizke. V povprečju so te aprila pri nas za vezavo sredstev do enega leta znašale 0,44 odstotka, kar je z izjemo Cipra najmanj med evropskimi državami, kažejo podatki Evropske centralne banke (ECB).

Najvišje depozitne obrestne mere imajo francoske banke, kjer za enoletno vezavo sredstev ponujajo tri odstotke obresti. Več kot 2,6-odstotne obresti so na voljo tudi varčevalcem v Estoniji, Belgiji in Latviji. Manj kot odstotek obresti nudijo poleg slovenskih še ciprske in portugalske banke. Ob tem dodajmo, da inflacija ostaja visoka, prihranki - tudi vezani - pa kopnijo.

Kot smo poročali, so bili posledično neto obrestni prihodki slovenskih bank izredno visoki. V prvih štirih mesecih so se v primerjavi z enakim obdobjem lani podvojili, so objavili v publikaciji Banke Slovenije (BS). Slovenske banke po njihovih besedah ob visokem obsegu likvidnih sredstev in vlog nebančnega sektorja, ki jih lahko usmerijo v kreditiranje, ne hitijo z zviševanjem obresti na depozite.

Na BS kljub temu predvidevajo, da bo nadaljnji dvig obrestnih mer verjetno spodbudil varčevalce k vezavi vsaj dela njihovih prihrankov, zato pričakujejo, da se bo struktura ročnosti vlog tudi v prihodnje spreminjala v smeri naraščanja vezanih vlog.

Evropski varčevalci so svoj denar z računov, ki ne ponujajo nobenih obresti na depozite ali ponujajo zelo nizke, deloma že preselili na račune, kjer so višje, je poročal Bloomberg. Konec marca objavljeni podatki so pokazali, da so komitenti bank februarja umikali vpogledne vloge z najvišjo hitrostjo od leta 2003. To je najhitreje, odkar ECB beleži podatke. Hitrost, s katero stranke preusmerjajo vloge, kaže, da se obdobje visokih prihodkov evropskih bank od posojil bliža vrhu.

Največje banke pri nas z najnižjimi depozitnimi obrestnimi merami

Mizerno nizke obresti na depozite pri nas ponujajo tri največje banke: NLB ter združeni Nova KBM in SKB, in sicer ob vezavi za eno leto znašajo 0,01 odstotka. NLB je sicer v aprilu nekoliko zvišala obrestne mere za depozite z nespremenljivo obrestno mero za ročnosti vezave nad 13 mesecev, ki zdaj znaša 0,65 odstotka. Najnižji znesek vezave je sicer relativno visok, saj mora znašati najmanj 1.500 evrov.

Zakaj depozitne obrestne mere tudi eno leto po začetku monetarnega zaostrovanja še niso zrasle? "Likvidnostni položaj banke predstavlja pomemben faktor pri določanju višine obrestnih mer za vezane depozite, pri tem pa je ključen indikator razmerje med podeljenimi posojili in depoziti," pojasnjujejo v NLB. To razmerje v povprečju evroobmočja znaša približno 95 odstotkov, medtem ko je vrednost tega kazalnika v primeru NLB še bistveno nižja in znaša dobrih 60 odstotkov.

Tudi v Novi KBM, ki je del skupine OTP, odgovarjajo, da je v bankah je še zmeraj presežna likvidnost, tudi zaradi manjšega obsega kreditiranja, posledično obrestne mere za depozite rastejo počasneje. Ob praktično najnižjih obrestnih merah na depozite pri nas je povpraševanje po depozitih skladno z njihovimi pričakovanji.

Pri SKB, ki je prav tako del skupine OTP, poudarjajo, da smo Slovenci bolj konservativni varčevalci, kar velja predvsem za tisti del sredstev, ki se hrani na bančnih računih. "Sredstva na bančnih računih varčevalcev bi morala biti namenjena predvsem likvidnostni rezervi in uresničevanju kratkoročnih ciljev varčevalcev, za dolgoročne cilje pa je bolj smiselno varčevati v alternativnih oblikah naložbenih produktov," poudarjajo na SKB, kjer sicer spremljajo dogajanje na trgu in temu prilagajajo ponudbo.

Akcije še vedno zgolj pri tujih bankah pri nas

Pri Delavski hranilnici so depozitne obrestne mere za vezavo sredstev do enega leta med slovenskimi bankami najvišji, a v primerjavi s tujimi bankami pri nas še vedno občutno nižje. "Povpraševanje po depozitih še vedno relativno šibko, se pa povečuje. Medtem pa povpraševanje po posojilih ostaja na visoki ravni," so sporočili.

Za vezavo sredstev nad enim letom so obrestne mere med slovenskimi bankami najvišje pri Gorenjski banki, in sicer ponujajo od 1,45 odstotka dalje. "Povpraševanje po depozitih in vplačilih v sklade v zadnjem času narašča. Stranke se odločajo predvsem za vplačila v sklade in dolgoročno vezavo svojih prihrankov v obliki klasičnega depozita oziroma depozita v kombinaciji z naložbo, medtem ko se je rast posojil letos nekoliko umirila," ocenjujejo pri Gorenjski banki.

Precej višje obrestne mere na depozite nudijo tuje banke pri nas. V redni ponudbi za enoletno vezavo te pri Sparkasse znašajo najmanj 2,5 odstotka. Hkrati tuje banke pri nas varčevalcem še vedno ponujajo tudi različne akcije.

V UniCredit Bank so na voljo depoziti z ekskluzivno tri-odstotno obrestno mero, ki je namenjena novim strankam, ki sklenejo še bančni paket. Tudi pri Sparkasse za sklenitev vezave med enim in dvemi leti akcijsko depozitne obrestne mere presežejo tri odstotke. Veljajo za nove stranke ob prenosu plače ali pokojnine.

Ugodnosti za nove stranke ponujajo tudi pri Intesi Sanpaolo, kjer ob sklenitvi bančnega paketa za 12-mesečno vezavo sredstev nudijo triodstotno obrestno mero. Takšne depozitne obrestne mere sicer v povprečju dosegajo tudi banke v drugih državah, a v svojih rednih ponudbah.