.webp){kind=icon}
Banka Slovenije (BS) je v sredo spremenila oziroma zrahljala makrobonitetne ukrepe na področju kreditiranja. Izračun spodnje meje kreditne sposobnosti od prvega julija več ne bo temeljil na minimalni plači temveč na minimalnih življenjskih stroških. Ukrep pomeni, da bodo do posojil lahko prišli tudi tisti z minimalnimi dohodki. Do večjega posojila bodo lahko prišli tudi posamezniki z do 1.800 evrov neto dohodka. Sprostitev prihaja ravno v času, ko so obrestne mere najvišje v letih.
Podatki BS kažejo, da se število stanovanjskih posojil gospodinjstvom od avgusta 2022 zmanjšuje. Potrošniška posojila gospodinjstev pa vztrajno rastejo od februarja leta 2021.
Obrestne mere za novo sklenjena stanovanjska posojila v Sloveniji so marca presegle štiri odstotke. V območju z evrom so vidno nižje. Pri novih posojilih so se variabilne obrestne mere gibale pri 4,74 odstotka.
Fiksne obrestne mere potrošniških posojil v Sloveniji so se v zadnjem letu in pol le redko spustile pod šest odstotkov, konec marca pa so okoli 6,7 odstotka. V evroobmočju so bile večino časa nižje kot v Sloveniji, konec leta pa so jih presegle in so bile marca pri 7,2 odstotka. Spremenljive obrestne mere za potrošniška posojila so pričakovano še višje. V območju z evrom se približujejo osmim odstotkom, v Sloveniji so bile po podatkih BS še pod sedmimi odstotki.
Najnovejši podatki BS so na voljo za mesec marec. Od takrat so se obrestne mere bržkone že spremenile, saj je od takrat rasel tudi euribor. Naslednje poročilo, ki bo kazalo višino obrestnih mer za stanovanjska in potrošniška posojila, bo objavljeno konec junija in bo vsebovalo podatke za mesec april. Ker ne gre za najbolj ažurne podatke, smo višino obrestnih mer pri bankah preverili sami. Pri stanovanjskem posojilu smo v spletnih kalkulatorjih bank 'najeli' 100 tisoč evrov posojila za obdobje 20 let.
Kakšno fiksno obrestno mero bi za nakup stanovanja dobili ta hip
V primeru stanovanjskega posojila s fiksno obrestno mero, se te gibljejo med štirimi in 4,65 odstotka. Efektivna obrestna mera (EOM) je ključen podatek za primerjavo kreditov z enakim zneskom in enako odplačilno dobo, ker vključuje tudi vse stroške, ki jih plačate za kredit. Med devetimi bankami so se EOM gibale med 4,13 in 4,8 odstotka. Pred pol leta, ko smo nazadnje primerjali obrestne mere slovenskih bank, so se v večini primerov zvišale.
Najbolj se je EOM zvišala v Deželni banki Slovenije (DBS) - za 0,83 odstotne točke - vendar je pri 4,13 odstotka še vedno najnižja. V Unicredit se je EOM od novembra celo znižala – za 0,13 odstotne točke na 4,5 odstotka. Gorenjska banka za stanovanjsko posojilo s fiksno obrestno mero ponuja isto EOM kot konec novembra – 4,49 odstotka. Banke še vedno ponujajo stanovanjska posojila s fiksno obrestno mero z maksimalno odplačilno dobo 30 let. Izjema je NKBM, kjer je ta 20 let.
Variabilne obrestne mere krepko višje
V primeru najema stanovanjskega posojila z variabilno obrestno mero, so EOM še precej višje kot fiksne. Razen NLB, kjer je EOM 4,87, je pri vseh ostalih bankah že presegla pet odstotkov. Najvišjo EOM smo trenutno dobili pri Intesi Sanpaolo, kjer znaša 5,5 odstotka. NKBM edina trenutno ne ponuja stanovanjskega posojilo z izključno variabilno obrestno mero, temveč s sestavljeno spremenljivo obrestno mero.
Če so se EOM pri stanovanjskih posojilih s fiksnimi obrestnimi merami v zadnji polovici leta zvišale za manj kot odstotno točko, so bili dvigi pri posojilih z variabilnimi obrestnimi merami precej večji. EOM so se zvišale za več kot odstotno točko, pri nekaterih bankah za skoraj dve. Najbolj se je EOM zvišala v Intesi Sanpaolo, kjer je zrasla s 3,4 na 5,34 odstotka. Najmanj je zrasla v DBS – za 1,1 odstotno točke.
Pri potrošniških posojilih razlike med EOM bank večje
Če pogedamo še potrošniška oziroma gotovinska posojila, smo pri informativnem izračunu najeli sedem tisoč evrov posojila z odplačilno dobo petih let. Za posojilo s fiksno obrestno mero so se EOM gibale med 6,29 in 9,29. Najnižjo bi dobili pri DBS, najvišjo pa v Gorenjski banki. Kako visoko je lahko potrošniško posojilo in doba odplačila, je odvisno od banke. Največji potrošniški kredit nudijo v SKB banki – do 50 tisoč evrov. Maksimalne dobe odplačila se gibljejo med 82 meseci (šest leti in 10 meseci) ter 10 leti.
Najvišje so EOM pri potrošniških posojilih z variabilno obrestno mero. Najnižjo bi odbili v Delavski hranilnici, kjer bi znašala 7,304 odstotka. Tudi tu so med bankami precejšnje razlike. V Unicreditu bi za takšno posojilo dobili EOM 10,76 odstotka.
Kaj svetuje Zveza potrošnikov Slovenije
Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) svetuje, da še pred obiskom banke natančno in celovito pregledate lastno finančno stanje. Nujna je samoocena še sprejemljive mesečne obveznosti, ki jo lahko glede na svoje finančne zmožnosti posojilojemalec nameni za odplačevanje dolga, ne da bi pri tem prekomerno obremenili svoje finance.
''V svojem proračunu naj pustijo dovolj veliko rezervo po prevzemu kreditnih obveznosti, da jih bodo zmogli odplačevati tudi v primeru spremenjenih okoliščin, ki se lahko pojavijo med trajanjem posojila in bi lahko v skrajnem primeru povzročile oteženo vračanje posojila,'' je zapisala Alina Meško z ZPS. Potrošnikom svetujejo še primerjavo posojil različnih ponudnikov, da bi si zagotovili najboljše možne pogoje. Tu omenjajo pomoč s spletnimi kalkulatorji in primerjalniki.
Odsvetujejo kredite s spremenljivo obrestno mero
Priznavajo, da so tako fiksne kot spremenljive obrestne mere občutno višje kot pred letom. ''Krediti s spremenljivo obrestno mero predstavljajo še dodatno tveganje zaradi rasti referenčne obrestne mere, zato jih praviloma odsvetujemo.'' Dodajajo še, da se je v zadnjih letih velika večina potrošnikov odločala za kredite s fiksno obrestno mero.
Če je izpolnjevanje mesečnih obveznosti oteženo ali onemogočeno zaradi spremenjenih okoliščin, priporočajo, naj potrošnik o tem nemudoma obvesti kreditodajalca in skuša doseči dogovor o preureditvi kreditnih obveznosti ali začasni ustavitvi odplačevanja posojila.
Z ukrepom BS ocenjujejo, da se bo nekoliko povečala dostopnost do posojil. Ponovno opozarjajo na nujnost samoocene zmožnosti odplačevanja kredita. ''Potrošniki naj prevzemajo le kreditne obveznosti, ki jih razumejo in verjamejo, da jih lahko v običajnem poteku dogodkov tudi izpolnijo,'' zaključujejo.
