ECB: Obrestne mere višje še za 25 bazičnih točk pri 3,75 odstotka

Evropska centralna banka (ECB) ni presenetila in je obrestne mere dvignila za četrt odstotne točke, kot so pričakovali trgi in ekonomisti. S tem se je obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja zvišala na 4,25 odstotka, depozitna obrestna mera znaša 3,75 odstotka, posojilna obrestna mera pa 4,5 odstotka. "Inflacija se še naprej znižuje, vendar naj bi še predolgo ostala previsoka," so zapisali pri ECB.

Svet ECB je namreč odločen zagotoviti, da se bo inflacija pravočasno vrnila na srednjeročni dvoodstotni cilj, zato so se odločili zvišati tri ključne obrestne mere ECB za 25 bazičnih točk. "Čeprav nekateri ukrepi kažejo znake umirjanja cenovnih pritiskov, pa osnovna inflacija na splošno ostaja visoka. Pretekla zvišanja obrestnih mer se še naprej močno prenašajo: pogoji financiranja so se znova zaostrili in vse bolj zavirajo povpraševanje, kar je pomemben dejavnik pri vračanju inflacije proti ciljni vrednosti," so pojasnili bankirji.

"Kratkoročni gospodarski obeti za evrsko območje so se poslabšali predvsem zaradi šibkejšega domačega povpraševanja," je v Frankfurtu povedala predsednica ECB Christine Lagarde. Inflacijske pritiske je opisala kot "previsoke za predolgo". 

Dodala je, da je njena ekipa "odprtega duha" glede prihajajočih odločitev. Centralna banka bi lahko septembra zvišala ali obdržala obrestne mere, a kar koli bo storila, ne bo dokončno, je dejala prva dama ECB.Hkrati je Lagarde ocenila, da so se obeti za gospodarstvo v evrskem območju poslabšali, predvsem zaradi oslabljenega domačega povpraševanja. "Visoka inflacija in zaostreni pogoji financiranja zavirajo porabo," je dejala.

Kratkoročno tako v ECB pričakujejo šibko gospodarstvo. "Jasno se vidi, kako močno se denarna politika prenaša v različne sektorje gospodarstva, pa tudi na področje investicij v nepremičnine in nasploh v naložbene odločitve," je povedala Lagarde.

Po mnenju analitikov Bloomberg Adria je edini element, ki ga lahko označimo kot nepričakovanega, ukinitev obresti poslovnih bank na obvezno rezervo. "Takšen postopek je razumen, saj ima ECB ob trenutnem likvidnostnem presežku v višini 3,6 bilijona evrov že tako ali tako precejšnje stroške obresti, saj na ta znesek plačuje obresti po (novo) 3,75-odstotni stopnji," so zapisali analitiki Bloomberg Adria. Ta odločitev pomeni, da se bodo odhodki zaradi obresti ECB zmanjšali za šest milijard evrov letno.

"V evrskem območju ob umirjanju gospodarske rasti razmere na trgu dela ostajajo robustne. Ob postopnem umirjanju splošne rasti cen osnovna inflacija vztraja na visokih nivojih. Na finančnih trgih so vidni znaki preteklih odločitev denarne politike," je razloge za odločitev ECB komentiral guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle.

Smo na vrhu?

Vprašanje pa je, ali je bil s tem dosežen vrh monetarnega cikla zaostrovanja. Finančni trgi denimo menijo, da obstaja 54-odstotna verjetnost, da bo do dviga v višini 25 bazičnih točk prišlo tudi v septembru. S tem bi bil vrh depozitne obrestne mere dosežen pri štirih odstotkih. 

Kot menijo analitiki Bloomberg Adria, v scenariju, ko bo gospodarstvo še naprej slabelo in inflacija padala, še vedno obstaja možnost, da bo ECB začela zniževati obrestne mere že sredi leta 2024. "A pomembnejši element bo zmanjševanje presežne likvidnosti, ki ga bo ECB v prihodnjih letih izvajala predvsem z zmanjševanjem bilance stanja. To bo posledica zapadlosti državnih in podjetniških obveznic v njenem portfelju," pojasnjujejo analitiki Bloomberg Adria. Končni rezultat bi bilo zmanjšanje bilančne vsote ECB za kar tretjino, oziroma z drugimi besedami, ECB bo povrnila velikost svoje bilance stanja na raven iz poznih 2010.

 
Vlagatelji so sicer zaman pričakovali bolj podrobne komentarje in napovedi centralnih bankirjev, glede prihodnjih odločitev, saj bo v vmesnem času na voljo poplava novih podatkov o gospodarstvu evrskega območja. Tako je lahko komunikacija ključni izziv ECB, saj bodo centralni bankirji želeli ohraniti največjo možno prožnost in ne bodo dajali preveč odločnega signala v katerokoli smer.

Medtem ko navadno traja 12 do 18 mesecev, da učinki denarne politike v celoti dosežejo cilj, je očitno, da višje obrestne mere že čutijo tako podjetja kot gospodinjstva. Poleg najhujšega padca povpraševanja po podjetniških posojilih v evrskem območju se največje gospodarstvo bloka – Nemčija – bori za izhod iz recesije.

Evropsko gospodarstvo se je medtem izognilo recesiji, potrošnjo pa poganja močan trg dela. Trenutno se najbolj bori proizvodni sektor. Ravno šibka gospodarska rast evropske centralne bankirje najbolj razdvaja. Toda cenovni pritiski ostajajo. Osnovna inflacija, najbolj pozorno spremljana metrika s strani ECB, ki izključuje energijo in hrano, se je prejšnji mesec pospešila in dosegla 5,5 odstotka.

Portfelja APP in PEPP se ustrezno zmanjšujeta

Zmanjšuje se tudi bilanca ECB, kot so zapisali, portfelj APP upada z odmerjeno in predvidljivo hitrostjo, saj so končali z reinvestiranjem glavnic iz zapadlih vrednostnih papirjev. Kar zadeva program PEPP, ki so ga vpeljali za pomoč med koronavirusno epidemijo, namerava

Svet ECB reinvestirati glavnice iz zapadlih vrednostnih papirjev vsaj do konca leta 2024. "V vsakem primeru bo prihodnje zmanjšanje portfelja PEPP upravljano tako, da se prepreči motenje v ustrezno naravnanost denarne politike," dodajajo.

Svet ECB je poleg tega sklenil, da obrestno mero za obvezne rezerve bank določi na ravni nič odstotkov. Ta odločitev naj bi zagotovila, da se odločitve glede obrestnih mer v polni meri prenašajo na denarne trge, ter izboljšala učinkovitost zaostrovanja denarne politike, saj zmanjšuje skupni znesek obresti, ki morajo biti izplačane od rezerv.

 

Dopolnjeno s pisnim pojasnilom ECB, izjavo Christine Lagarde, komentarjem analitikov Bloomberg Adria in izjavo guvernerja Banke Slovenije.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar