Banka Slovenije sprošča omejitve kreditiranja: Do posojila tudi tisti z minimalno plačo

Banka Slovenije (BS) je na današanji novinarski konferenci predstavila spremembe makrobonitetne ukrepe na področju kreditiranja. BS je leta 2019 uvedla makrobonitetni ukrep, ki je vezan na omejitve kreditiranja prebivalstva. Odločili so, da mora potrošniku ne glede na višino dohodka po plačilu vseh obrokov iz kreditnih pogodb vsak mesec ostati najmanj 76 odstotkov minimalne bruto plače. Situacija se je pomembno spremenila januarja, ko je Ministrstvo za delo zvišalo minimalno bruto plačo s 1074,43 evra na 1203,36 evra (s 778 evrov na 878 evrov neto).

Minimalna plača je precej naraščala in znatno posegla v delovanje makrobonitetnega ukrepa kot je bil zamišljen ob vzpostavitvi leta 2019, je priznal namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc.

Kreditna sposobnost po novem vezana na minimalne življenjske stroške

Po novem izračun spodnje meje kreditne sposobnosti več ne bo temeljil na minimalni plači temveč na minimalnih življenjskih stroških, ki bodo po potrebi prilagojeni s splošno rastjo cen. Minimalni življenjski stroški se bodo povečali še za vzdrževana družinske člane. Znesek bodo v BS po potrebi usklajevali s splošno rastjo cen in drugimi dejavniki. Minimalne življenjske stroške izračunava Inštitut za ekonomske raziskave.

Od julija dalje bo znesek minimalne kreditne sposobnosti znašal 745 evrov. Trenutno je znesek minimalne kreditne sposobnosti znašal 915 evrov.

''Ideja spremembe je, da se vrnemo na izhodišče in pripoznamo kreditno sposobnost tistim, ki te možnosti nimajo, pa so vseeno sposobni odplačevati kredit.'' Gre za skupino ljudi, katerih plača se giblje med minimalno in povprečno plačo. ''Ti so bili do sedaj omejeni z zneskom 76 odstotkov minimalne place,'' je povedal Dolenc. Spremembe bodo začela veljati prvega julija. Kot je še povedal Dolenc, je bila sprememba nujna. ''Ne gre za splošno sproščanje za celoten znesek plače, naslavlja se samo tiste, ki so bili s temi trendi na trgu izrinjeni iz kreditiranja.'' Gre za ozek krog, ki bodo zdaj naslovljeni.

Do posojila tudi tisti z minimalno plačo

Ukrep koristi prinaša tistim z neto plačo od 878 do 1.800 evrov. Kot izhaja iz tabele, bodo potrošniki z najnižjimi prihodki po novih pogojih lahko najeli posojilo z mesečno anuiteto od 133 do 155 evrov. Po novih pogojih kreditiranja bodo lahko najeli potrošniško posojilo v maksimalnem znesku med 8.872 in 10.344 evrov. Po starih pogojih potrošniškega posojilo niso mogli najeti.

Spremembe bodo največje za posameznike z neto dohodkom med tisoč in 1.400 evrov. Ti bodo lahko najeli posojilo, kjer bo mesečna anuiteta višja za 169 evrov, kot je bila prej. Pri potrošniškem posojilu to pomeni dobrih 11 tisoč evrov večje posojilo, pri stanovanjskem posojilu pa dobrih 32 tisoč evrov. BS je pri potrošniških posojilih upoštevala ročnost sedmih let in obrestno mero 6,8 odstotka. Pri stanovanjskem posojilu so upoštevali kredit z ročnostjo 25 let ter fiksno obrestno mero v višini štirih odstotkov.

''Že v preteklosti, še preden smo uvedli zavezujoči makrobonitetni ukrep, je bilo kreditojemalcev z zelo nizkimi prehodki zelo malo, bili pa so.'' Vprašanje je ali bodo to možnost izkoristili. Banka Slovenije jim to možnost daje. ''Ugotaljamo, da gleda na ocenjene življenjske stroške, gled na njihov plačao, so sposobni nameniti del svojega dohodka za opdčalevanje kreditov,'' še pravi Dolenc.

Kakšne so spremembe za družine

Kreditna sposobnost družin z neto dohodkom v višini neto povprečne plače se je povečala. Maksimalna anuiteta para z enim otrokom se je povečala za 367 evrov. Pri parih z dvema otrokoma se je anuiteta povečala za 412 evrov. Pari s tremi otroki pod starimjij pogoji kreditiranja ni mogla priti do spojila. Po novem lahko pridejo do posojila z maksimalno anuiteto 521 evrov. Maksimalna anuiteta enostarševske družine z enim otrokom se je povečala za 217 evrov.

V BS bodo uvedli tudi enotno omejitev razmerja med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca. Ta bo po novem postavljen v višini 50 odstotkov ne glede na višino dohodka. Ob tem bo znižala tudi odstotek dovoljenih preseganj znotraj te ravni, z desetih odstotkov na tri odstotke.

Ohranjajo kapitalski blažilnik, ki bo zavaroval potencialne izgube s tega naslova. S tem bodo banke še naprej kapitalsko ustrezno pozicionarne in bodo lahko servisirale gospodsarstvo. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar