Bančna kriza? BS svetuje, naj bodo banke pripravljene

Evropski odbor za sistemska tveganja, ki spremlja finančni sistem v Evropski uniji (EU) ter preprečuje in zmanjšuje sistemska tveganja, je izdal opozorilo o tveganjih za finančno stabilnost v EU. V evropskem odboru, kjer nas zastopa Banka Slovenije, izpostavljajo "nujnost, da kreditne inštitucije, tržni udeleženci in pristojne institucije nadaljujejo s pripravami na razmere, ko bi se uresničila obstoječa tveganja". Povedano drugače – evropski odbor svari, da se pripravite na morebitno bančno krizo.

"Kljub vsem tveganjem je bančni sistem v Sloveniji stabilen," miri Primož Dolenc, svetovalec Banke Slovenije. Pri tem pa dodaja, da se sistemska tveganja za finančno stabilnost povečujejo. "Tveganja so obarvana oranžno, torej so povečana. Obeti za prihodnje ne izkazujejo izboljšanja razmer."

Banka Slovenije

Kje so težave in kako se bodo odzvali regulatorji?

Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB) izpostavlja tri glavna tveganja, ki bi se lahko uresničila v danih okoliščinah in povzročila šok za bančni sektor. "Poslabšanje gospodarskih obetov v kombinaciji s spremenjenimi pogoji financiranja lahko zmanjša zmožnost odplačevanja dolgov, še posebej gospodinjstev in podjetij, ki so najbolj prizadeta zaradi vse višjih cen energije. Poslabšanje makroekonomskih obetov lahko vpliva na kakovost sredstev in dobičkonosnost kreditnih institucij. Padec cen premoženja pa lahko v finančnih institucijah privede do dodatnih likvidnostnih potreb in posledično vpliva na nihajnost trgov," so zapisali v opozorilu.

Medtem pa v Banki Slovenije vidijo več potencialnih tveganj – in sicer pet. Med največja tveganja centralni bankirji štejejo makroekonomsko tveganje, kreditno tveganje, tveganja, povezana s trgom nepremičnin, dohodkovno tveganje in obrestno tveganje. "Odpornost bančnega sistema na morebitno uresničitev tveganj ostaja robustna," poudarja Dolenc.

Banka Slovenije sicer v evrskem območju – kljub vedno glasnejšim opozorilom finančnih trgov, da je recesija zelo verjetna – ne vidi možnosti recesije. "Realen scenarij je stagnacija gospodarstva v naslednjih dveh četrtletjih," sporočajo iz naše centralne banke. Ali bi lahko bančno krizo v Evropi sprožila kriza v švicarski Credit Suisse ali nemški Deutsche Bank, predstavniki slovenske centralne banke niso želeli komentirati.

"Dodatno zagotovilo za trdnost bančnega sistema so lahko kapitalski blažilniki na mikro in makro ravni. Makrobonitetne politike naj bodo prilagojene specifičnostim nacionalnih okolij, da zmanjšajo tveganja cikličnega ravnanja," je evropski odbor zapisal v opozorilu. Kapitalski blažilniki bi okrepili sposobnost kreditnih institucij, da absorbirajo izgube in hkrati ohranijo zagotavljanje ključnih storitev za realno gospodarstvo.

Banka Slovenije ocenjuje, da sta kapitalska ustreznost in likvidnost slovenskih bank visoka. Pozivajo pa k ohranjanju odpornosti finančnega sistema kljub zaostrenim razmeram – da bančni sistem ohrani financiranje gospodarstva in gospodinjstev, tudi če se tveganja realizirajo.

"Redno delamo analize in potrebe tudi po vpeljavi proticikličnega kapitalskega blažilnika, ki v Sloveniji trenutno znaša nič. V širšem prostoru je veliko držav blažilnik že dvignilo, saj tako naslavljajo tveganja za finančno stabilnost. V naslednjih tednih bo sledila nova analiza in takrat bomo ocenili, ali je treba prilagoditi blažilnik v pozitivno smer tudi v Sloveniji," pojasnjujejo v Banki Slovenije.

Problematičen tudi nepremičninski trg

Težave za banke bi lahko povzročilo tudi dogajanje na trgu nepremičnin. Količina stanovanjskih posojil še vedno raste, komercialni investitorji, ki gradijo stanovanjske in poslovne nepremičnine, pa se soočajo s povišanimi stroški, ki so letos narasli tudi za tretjino.

Vsi kazalniki kažejo na to, da so nepremičnine v Sloveniji precenjene, ocenjujejo naši centralni bankirji. Število stanovanjskih posojil še vedno raste, smo na vrhu v evrskem območju. Čeprav dogajanje na trgu nepremičnin in stanovanjskih posojil predstavlja tveganje, Banka Slovenije ne razmišlja o zategovanju kreditnih pogojev za prebivalce, ki jih je maja nekoliko sprostila. "Zaupamo bankam, da so preudarne pri odobravanju teh posojil," je dejal Dolenc. 

Ohlajanje gospodarstva in zategnjeni finančni pogoji predstavljajo tveganje tudi za visoko zadolžene države.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar