Banke, ESG in krediti – bi podjetje dobilo posojilo za proizvodnjo orožja?

Finančni izkazi in bilance pri presoji za podelitev posojila niso več dovolj. Banke in hranilnice vse več pozornosti namenjajo tudi nefinančnim merilom, predvsem tako imenovanim ESG-vidikom – okoljskim, družbenim in upravljavskim dejavnikom poslovanja svojih strank.

Kako pomembna so ESG-merila, kako jih banke presojajo, kakšno breme so za podjetja, katere podatke vključujejo? O tem smo govorili s Simonom Guštinom, vodjo Delovne skupine za pripravo ESG-vprašalnika pri Združenju bank Slovenije.

Zakaj sploh morajo podjetja poročati o ESG-vidikih poslovanja?

Določena podjetja so k precej obsežnemu poročanju zavezana že po zakonodaji. To ureja evropska direktiva, ki velja za velika podjetja z več kot tisoč zaposlenimi. Ta morajo v letna poročila vključiti kar veliko ESG-podatkov.

Ne glede na to pa morajo podjetja te podatke zagotoviti tudi bankam v okviru kreditnega procesa oziroma poslovnega odnosa. Ti podatki nam omogočajo, da bolje razumemo poslovanje podjetja tudi z okoljskega, družbenega in upravljavskega vidika ter ustrezno obvladujemo s tem povezana tveganja. ESG-tveganja se namreč lahko hitro prelijejo v finančna tveganja.

Kako konkretno?

Recimo: v poplavah leta 2023 so nekatera podjetja ostala brez cestne povezave, zato svojih izdelkov niso mogla dostaviti strankam. To je fizično podnebno tveganje, ki so mu izpostavljena podjetja in povišuje kreditno tveganje. Sem sodijo še stroški emisijskih kuponov kazni zaradi onesnaževanja in podobno. Na poslovanje lahko vplivajo tudi odnosi z lokalnim okoljem. Nasprotovanje civilnih iniciativ lahko recimo oteži ali celo prepreči izvedbo načrtovanih projektov. Banko zato zanima, kako podjetje prepoznava in obvladuje tovrstna tveganja.

Za zdaj morajo torej o ESG poročati le podjetja z več kot tisoč zaposlenimi?

To velja za javna razkritja. Banke pa imamo bolj specifične zahteve po podatkih, ki jih potrebujemo v okviru poslovnega razmerja s strankami. Nadzorniki bank in njihovi regulatorji od bank pričakujejo, da ta tveganja nadzorujemo in jih vključujemo v kreditne odločitve. Zato te podatke potrebujemo s povsem operativnega vidika.

Banke torej te podatke zahtevajo tudi od manjših podjetij?

Tako je. Katere podatke bo banka zahtevala od posameznega podjetja, je sicer odvisno od njenih internih politik in strateške nagnjenosti k prevzemanju tveganj. Obseg zahtevanih podatkov je odvisen tudi od višine posojila. Pri manjših zneskih podjetjem praviloma ni treba izpolnjevati ESG-vprašalnika, pri večmilijonskih in dolgoročnih posojilih pa je takšna presoja bistveno bolj relevantna.

S septembrom je zaživela aplikacija Banke Slovenije z enotnim ESG-vprašalnikom prek portala SISBIZ, ki naj bi zbiranje ESG-podatkov poenostavila.

Res je, nadgradnja portala SISBIZ bo omogočala, da bo podjetje samo enkrat na leto vneslo podatke v sistem in nato se bodo delili z vsemi bankami, s katerimi ima podjetje poslovni odnos. Podjetje jih bo lahko uporabilo tudi za druge namene, če mora na primer poročati kupcu, s katerim sodeluje. S tem se administracija za podjetja zmanjša, podjetjem ne bodo treba vsakič izpolnjevati ESG-vprašalnikov.

Prednost je tudi, da smo se banke in hranilnice poenotile o vprašanjih v spletnem vprašalniku glede tega, kateri podatki so pomembni. Do zdaj je imela vsaka banka svoj vprašalnik, po novem pa bo vsebina enotna.

Urban Červek

Kako zahtevno je izpolnjevanje ESG-vprašalnika za podjetja? Imajo znanje in kadre?

Večja podjetja so tega že navajena. Zanje bo zdaj lažje, ker bodo imela le en vprašalnik za banke, ki ga bodo vsako leto posodobila.

Načelno ta vprašalnik ni namenjen manjšim podjetjem. Nanje ESG-merila nimajo tako velikega vpliva, saj ne prejemajo velikih vsot denarja. Za manjša podjetja je najbolj pomembno, da poslujejo v skladu z zakonskimi zahtevami.

Je pa dobro, da vsa podjetja razumejo, kakšna so tveganja, če njihovi kupci ali dobavitelji na primer utrpijo škodo zaradi poplav ali podobno.

Kateri sektorji so najbolj izpostavljeni?

Z vidika tveganja prehoda so to sektorji z visokimi emisijami topolgrednih plinov – proizvodnja elektrike, proizvodnja železa in jekla, proizvodnja cementa, nafte in produktov iz nje. Podnebne razmere so vse bolj nepredvidljive, kar lahko pomembno vpliva na prihodke kmetijskih podjetij.

Banka torej na osnovi ESG-podatkov izdela bonitetno oceno podjetja?

Ti podatki vplivajo na oceno, niso pa edini dejavnik. Še vedno so najpomembnejši finančni podatki, prihodki, pričakovani denarni tok in podobno. ESG je del celote, ki vpliva na boniteto.

Na primer, če podjetje s hidroelektrarno proizvaja elektriko in obenem ne pozna problematike vodnatosti rek, to neposredno vpliva na njegove prihodke. Ta vidik vsekakor vpliva na boniteto.

Ali niso ESG-merila od vojne v Ukrajini in energetske krize ter nato izvolitve Donalda Trumpa za predsednika ZDA nekoliko manj pomembna? Tako v ZDA kot v Evropi?

Navzven je vsekakor tak občutek. ESG ni več tako aktualna tema, kot je bila pred petimi leti. A z vidika bančnega regulatorja in poslovnih tveganj se ni veliko spremenilo. Ta tveganja še vedno obstajajo in banke jih moramo ter želimo razumeti. S tem lahko tudi prilagodimo pogoje financiranja.

Bi podjetje, ki na primer dobro služi z izdelavo orožja, ki ga zdaj v Evropi močno primanjkuje, dobilo posojilo od evropske banke glede na ESG-merila?

Banke imajo izključitvene sezname, katerih dejavnosti ne financirajo. Gre za strateške in poslovne usmeritve, ki se med bankami razlikujejo. Nekatere lahko financirajo tudi proizvodnjo orožja, če je v skladu z zakoni. Odločitev je odvisna od posamezne banke in njenega strateškega pristopa. Poslovna uspešnost seveda ni edino merilo.

 

Odgovor torej ni enoten, politike bank so različne. Je pa res, da je orožje večinoma na izključitvenih seznamih bank. Odločitev o financiranju takšne proizvodnje je na koncu odvisna lastnika banke.

Torej proizvodnja orožja ni prepovedana po merilih ESG?

Po mojem osebnem mnenju je proizvodnja orožja zelo daleč od trajnostnega razvoja, ki si ga želimo. Je pa dejstvo, da je svet takšen, kot je. Orožje zagotovo ni del ESG-vsebin, če ima negativen učinek na človeštvo.

Precej je sivega področja. Proizvodnje min verjetno večina bank ne bo financirala, bodo pa na primer financirale proizvodnjo čevljev, ki se lahko uporabijo kot vojaško obuvalo.

Lahko banka zavrne posojilo zaradi slabe ESG-ocene?

Kot rečeno, to zagotovo ni edini dejavnik, odvisno od internih politik banke. NLB ima na primer na izključitvenem seznamu financiranje proizvodnje elektrike iz premoga. To je bila strateška odločitev banke.

Če pa ima podjetje denimo odprte sodne postopke zaradi onesnaževanja okolja, sistematično krati človekove pravice ali dopušča zlorabe zaposlenih, so to lahko razlogi, zaradi katerih ga banka ne bo želela financirati. Pri tem ne gre le za neposredna finančna tveganja, temveč tudi za tveganje izgube ugleda banke. V skrajnih primerih lahko torej podjetje zaradi ravnanj, ki so v nasprotju s splošno sprejetimi normami, ostane brez financiranja.