Država, ki poganja tehnološko prihodnost, si želi svojo prvo borzo

Redke zemlje in kritični minerali postajajo ključno orodje sodobne geopolitike. Kitajska prevlada na področju prvih je zahodnim vladam v zadnjih letih povzročila nemalo težav, čedalje več državam pa se mudi zagotoviti odpornost svojih dobavnih verig kritičnih surovin.

Vendar popolno suverenost na področju dobave redkih zemelj in kritičnih mineralov onemogoča geografija. Nekatere surovine, od katerih so odvisne sodobne industrije in tehnologije, namreč najdemo le v določenih regijah sveta, ki so pogosto razdejane s konflikti.

Ena takšnih je Demokratična republika Kongo, francosko govoreča srednjeafriška država s 110 milijoni prebivalcev, ki se ponaša z največjimi svetovnimi zalogami kobalta, koltana in tantala – surovin, ki so nujne za proizvodnjo električnih vozil, pametnih telefonov in strojne opreme za umetno inteligenco.

Da bi izkoristila zgodovinski val naložb v umetno inteligenco, Demokratična republika Kongo pripravlja načrte za ustanovitev svoje prve borze. Projekt že podpira Mednarodna finančna korporacija (IFC), institucija Svetovne banke, s katero je vlada v Kinšasi junija podpisala sporazum o partnerstvu. S tem si DR Kongo prizadeva privabiti več naložb v gospodarstvo, ki cveti zaradi strmo naraščajočega povpraševanja po rudninah.

Zakaj DR Kongo ustanavlja borzo?

Kapitalski trgi DR Kongo trenutno nimajo uradne infrastrukture za vrednostne papirje in možnosti trgovanja z delnicami, pri čemer so omejeni zgolj na bančna posojila in državne obveznice, ki se večinoma trgujejo v tujih, bolj stabilnih valutah.

Finančni minister Doudou Fwamba Li Botayi je ob predstavitvi osnutka Kinšaške borze (KSE) po poročanju tujih agencij dejal, da bodo s pomočjo mobilizacije javnih prihrankov in neposredne poti za mednarodne vlagatelje "omogočili zbiranje kapitala, potrebnega za financiranje velikih infrastrukturnih projektov in razvoj zasebnega sektorja".

Ministarstvo za finance DR Konga

 

Uvrščena podjetja bodo na KSE po sedanji časovnici začela kotirati med junijem in decembrom leta 2027. Ker se v državi med prebivalstvom široko uporabljata tako lokalni frank kot tudi ameriški dolar, bodo delnice na borzi denominirane v obeh valutah. Bloomberg navaja, da je več kot 95 odstotkov vseh depozitov v bančnem sistemu in več kot 80 odstotkov javnih vrednostnih papirjev že v dolarjih.

Max Hickey iz družbe PawaPay, ponudnika infrastrukture za mobilno plačevanje v Afriki, je v komentarju na ustanovitev borze zapisal, da so imele doslej kongovske družbe na voljo le dve možnosti financiranja. "Državne obveznice in zasebne izdaje vrednostnih papirjev. Javnega delniškega trga in prvih javnih ponudb delnic (IPO) ni bilo."

Pričakujemo lahko, da bodo med prvimi na borzo vstopile rudarske družbe. Kongovski minister za finance je v intervjuju za Bloomberg rudarska podjetja opredelil kot prednostno ciljno skupino za uvrstitev na borzo, vendar je poudaril, da bodo oblasti sodelovale tudi s širšo poslovno skupnostjo.

Hickey izpostavi, da je eden od zastavljenih ciljev tudi "običajnim prebivalcem Konga omogočiti neposredno lastništvo v rudarskih, telekomunikacijskih in infrastrukturnih podjetjih, ki oblikujejo njihovo gospodarstvo, namesto da bi imeli od njihovega razvoja koristi predvsem tuji vlagatelji". "Kako naj bi to dosegli, za zdaj še ni znano," dodaja.

To se dogaja v času, ko se zanimanje vlagateljev za to srednjeafriško državo krepi, kar kaže tudi prva uspešna izdaja evroobveznic. DR Kongo je aprila na svoji prvi mednarodni izdaji obveznic zbrala 1,25 milijarde dolarjev, pri čemer je izkoristila svojo vlogo na svetovnem trgu kritičnih mineralov in tesnejše vezi z ZDA.

Srednjeafriška država je prodala obveznice v vrednosti 600 milijonov dolarjev z zapadlostjo leta 2032 in donosom 8,75 odstotka ter obveznice v vrednosti 650 milijonov dolarjev z zapadlostjo leta 2037 in donosom 9,50 odstotka, je spomladi poročal Reuters. Končno povpraševanje je pri prvi izdaji preseglo dve milijardi dolarjev, pri drugi pa 2,8 milijarde dolarjev.

Kongovska udeležba na mednarodnih finančnih trgih prihaja v času domačih gospodarskih reform. Mednje spadajo liberalizacija rudarskega sektorja, preoblikovanje državnih podjetij v komercialna podjetja, odprtje zavarovalniškega trga za zasebne vlagatelje in vzpostavitev trga državnih obveznic.

Kongovska rudarska industrija

Časovnica ustanovitve borze je na strani Konga. Država je največja proizvajalka bakra v Afriki ter pomemben vir mineralov, kot so kobalt, koltan in litij. To vzbuja zanimanje domačih in tujih vlagateljev zaradi izjemnega povpraševanja po rudninah, ki so ključne za pogon industrij, kot sta industriji umetne inteligence in električnih vozil.

Po napovedih Mednarodnega denarnega sklada naj bi zaradi cvetočega izvoza kovin gospodarstvo Konga letos postalo peto največje v podsaharski Afriki, rudarski sektor Demokratične republike Kongo pa prispeva več kot 90 odstotkov izvoznih prihodkov.

Analitiki pričakujejo, da bosta med prvimi podjetji, ki se bodo uvrstila na Kinšaško borzo, Gécamines in SAKIMA, obe trenutno v lasti države, Gécamines pa je eno največjih rudarskih podjetij v Afriki in največje v DR Kongo.

V Kongu deluje tudi veliko tujih rudarskih podjetij, ki imajo v državi obsežna premoženja v vrednosti več milijard dolarjev. Mednje se uvrščata kitajska skupina CMOC in angleško-švicarski velikan Glencore.

Investiranje v DR Kongo pa prinaša izjemno visoko stopnjo tveganja. Gre za eno najrevnejših in nestabilnih držav na svetu, ki jo še vedno pestijo oboroženi konflikti. Kongo se zaradi svojih rudnih bogastev in nerešenih napetosti, ki izhajajo iz genocida v Ruandi leta 1994, že desetletja spopada s konflikti.

Uporniki gibanja M23, ki jih podpira Ruanda, so v začetku leta 2025 zavzeli vzhodni mesti Gomo in Bukavu ter kljub mirovnemu sporazumu, ki so ga posredovale ZDA, in tekočim pogajanjem, v katerih posreduje Katar, še vedno obvladujejo znatno ozemlje na vzhodu države. Več kot sedem milijonov ljudi je bilo razseljenih, ruandske enote ostajajo na terenu, ključne določbe mirovnega sporazuma pa niso upoštevane.

George Osodi/Bloomberg

 

Zanimanje tujih vlagateljev za Afriko

Ustanovitev borze v Kinšasi sledi podobnim potezam afriških vlad. Trga vrednostnih papirjev sta leta 2025 vzpostavili tudi Etiopija in Somalija. Pred tem je Zimbabve leta 2020 ustanovil borzo, ki omogoča trgovanje z dolarskimi vrednostnimi papirji.

Afriške delnice so v zadnjem času med vlagatelji izjemno priljubljene, pri čemer je referenčni indeks zahodnoafriške države Gane letos celo najdonosnejši na svetu. Afriške delnice izkoriščajo visoke cene surovin in pritok kapitala vlagateljev, ki želijo razpršiti svoje investicije stran od azijskih in ameriških tehnoloških velikanov.

Afriko je v zadnjem času zajel tudi val prvih javnih ponudb delnic. Na sredini septembra je najbogatejši Afričan Aliko Dangote na nigerijsko borzo uvrstil svojo naftno rafinerijo. IPO je bil namenjen predvsem malim vlagateljem po celotnem kontinentu. S ponudbo delnic Dangote želi od malih vlagateljev do sredine oktobra zbrati 1,6 milijarde dolarjev. IPO velja za največjega v zgodovini celine.

"Afrika se vse hitreje uveljavlja kot eno izmed glavnih naložbenih območij med nastajajočimi trgi. Od leta 2020 več kot polovica najhitreje rastočih svetovnih gospodarstev prihaja prav s te celine," je v analizi naložbenih priložnosti afriške celine zapisal analitik Bloomberga Adria Matej Vujanić.