Evropska centralna banka bo v prihodnjem tednu najverjetneje odložila drugo zvišanje obrestnih mer, vendar bo to možnost ohranila odprto za september. Potem ko je junija zaradi skokovite rasti cen energije zvišala stroške zadolževanja, so predstavniki ECB sprva izražali prepričanje, da bodo mirovna pogajanja med Washingtonom in Teheranom omejila posledice konflikta za rast cen življenjskih potrebščin v območju evra.
Toda obnovljeni spopadi in negotovost glede ladijskega prometa skozi Hormuško ožino so jih vrnili na začetek, je dejal guverner grške centralne banke Janis Stournaras.
Podatki, objavljeni po junijskem zasedanju, predstavnikov ECB v četrtek verjetno ne bodo spodbudili k takojšnjemu ukrepanju. Cene nafte in plina so blizu osnovnemu scenariju, ki so ga oblikovalci denarne politike predstavili prejšnji mesec, inflacija pa se je umirila bolj od pričakovanj. Tudi anketa ECB o bančnem kreditiranju, ki bo objavljena v torek, najverjetneje ne bo bistveno spremenila razmer.
To predstavnikom ECB omogoča, da čez poletje spremljajo razvoj dogodkov. Predsednica Christine Lagarde lahko opozori na številne podatke, ki bodo objavljeni pred septembrskim zasedanjem, med drugim še dve poročili o inflaciji, podatek o gospodarski rasti v drugem četrtletju in več raziskav med podjetji.
Prva od teh bo objavljena v petek, ko bo S&P Global predstavil mesečno raziskavo med nabavnimi menedžerji. Sestavljeni indeks za območje evra se je junija zvišal na natanko 50 točk, kar je meja med rastjo in krčenjem gospodarske dejavnosti.
Vlagatelji in ekonomisti pričakujejo, da bodo novi podatki Svet ECB na koncu prepričali v dodatno zaostrovanje denarne politike na zasedanju 10. septembra.
"Če bi do septembrskega zasedanja opazili veliko poslabšanje podatkov o gospodarski dejavnosti, bi to lahko povečalo možnosti za nespremenjene obrestne mere, dokler cene energije ne bi podivjale," je dejal ekonomist Bank of America Ruben Segura-Cayuela. "Toda nič ne kaže, da se bo gospodarska dejavnost močno poslabšala."
Kaj pravi Bloomberg Economics
"Pričakujemo, da bo ECB julija stroške zadolževanja ohranila nespremenjene, septembra pa bo obrestne mere še zadnjič zvišala. Strožji kreditni pogoji bodo skupaj z drugimi dejavniki, kot so omejeni sekundarni učinki, blažili inflacijske posledice energetskega šoka in tako preprečili potrebo po še višjih obrestnih merah."
— Simona Delle Chiaie, glavna ekonomistka za evroobmočje
.webp){kind=icon}
