Evropa kopiči gotovino, Slovenija postavlja nova pravila

Gotovina se vrača v času, ko se zaradi digitalizacije zdi, da je skoraj ne potrebujemo več. Evropejci za vsakodnevne nakupe vse pogosteje uporabljajo kartice, telefone in druge brezgotovinske možnosti plačevanja, količina bankovcev v obtoku pa kljub temu raste. Njihova skupna vrednost je junija v Evropski uniji dosegla približno 1,6 bilijona evrov, kar je rekord. Pred desetletjem je skupna vrednost znašala okoli bilijona evrov.

Za tem navideznim paradoksom se skriva predvsem spreminjajoča se vloga gotovine. Bankovci niso več nujno namenjeni vsakodnevnemu plačevanju, temveč jih ljudje vse pogosteje dojemajo kot rezervo za izredne razmere. V času geopolitičnih napetosti, vse pogostejših naravnih nesreč in naraščajočih kibernetskih tveganj je namreč gotovina ena redkih plačilnih možnosti, ki lahko deluje tudi takrat, ko odpove elektrika, internet ali plačilna infrastruktura.

Podatki Evropske centralne banke (ECB) kažejo, da povečano povpraševanje po gotovini ni značilno le za eno vrsto krize; zanimanje za bankovce naraste tako ob gospodarskih in zdravstvenih šokih kot ob vojnah, naravnih nesrečah in izpadih električne energije.

Po podatkih The Guardiana je bilo v obtoku leta 2025 več kot 31 milijard evrskih bankovcev, pred pandemijo pa približno 24 milijard. Najpogostejši je bankovec za 50 evrov, sledita mu 100- in 20-evrski bankovec. Hkrati pa se uporaba gotovine pri transakcijah zmanjšuje. Philip Lane, glavni ekonomist Evropske centralne banke, je opozoril prav na ta nenavadni trend. "Skupna količina bankovcev v obtoku narašča, čeprav pri transakcijah njihova uporaba upada," je dejal.

Banka Slovenije svetuje zalogo za tri dni

Gotovina v času negotovih (geopolitičnih in podnebnih) razmer tako dobiva novo vlogo tudi v priporočilih centralnih bank. Švedska centralna banka (Sveriges Riksbank) je v začetku marca prebivalcem svetovala, naj imajo doma približno tisoč švedskih kron oziroma okoli 100 evrov gotovine na odraslo osebo – dovolj za približno teden dni osnovnih nakupov v primeru izpada digitalnih plačil.

Opozorilom se je junija pridružila tudi Banka Slovenije, ki gospodinjstvom priporoča, naj imajo doma dovolj gotovine za kritje nujnih stroškov za najmanj 72 ur oziroma tri dni na posameznika. Pri tem svetuje predvsem hranjenje bankovcev nižjih vrednosti in kovancev, saj so ti najprimernejši za vsakodnevne gotovinske transakcije. "Celotnega zneska ni nujno pripraviti takoj," so svetovali v Banki Slovenije. Gospodinjstva ga lahko prilagodijo svojim finančnim zmožnostim in ga dopolnjujejo postopoma.

Depositphotos

Slovenija sicer sodi med države, kjer so državljani na gotovino še posebno navezani. Podatki ECB kažejo, da je bilo leta 2024 z gotovino opravljenih 64 odstotkov plačil na fizičnih prodajnih mestih v Sloveniji. To je bil drugi največji delež med državami evrskega območja, za Malto, kjer je znašal 67 odstotkov, in precej nad povprečjem evrskega območja, ki je 52 odstotkov.

Slovenija je šla pri zaščiti gotovine celo korak dlje. Pravico do njene uporabe je konec minulega leta zapisala v ustavo, zdaj pa jo želi država podrobneje urediti še z zakonom. Predlog zakona o dostopnosti in uporabi plačilnih sredstev med drugim določa pravila glede sprejemanja gotovine pri ponudnikih blaga in storitev, pri čemer predvideva tudi izjeme, ter ponudnikom nalaga, da kupcem omogočijo vsaj eno elektronsko plačilno sredstvo. Cilj je, da bi imel kupec pri plačevanju imel možnost izbire med gotovino in elektronskim plačilom.

Gotovina kot pravica, a tudi strošek za gospodarstvo

Predlog hkrati določa minimalna merila za dostopnost gotovine po Sloveniji. Kreditne institucije in Pošta Slovenije bi morale zagotavljati ustrezno mrežo gotovinskih točk, med katerimi so bankomati in poslovalnice, pri čemer predlog opredeljuje tudi geografske kriterije. V naseljih z več kot tisoč prebivalci bi moral biti na primer bankomat na voljo največ pet kilometrov od središča naselja. Predlog predvideva tudi omejitve nadomestil za dvige in pologe gotovine ter brezplačni paket osnovnih plačilnih storitev za potrošnike z rednimi prejemki.

Novi ukrepi pa odpirajo tudi vprašanje, kdo bo prevzel stroške zagotavljanja takšne dostopnosti. Gospodarska združenja, zbrana v Gospodarskem krogu, podpirajo dostopnost gotovine, vendar opozarja, da nova pravila ne smejo dodatno obremeniti podjetij ali ustvarjati neenakih konkurenčnih pogojev. "Način doseganja navedenih ciljev mora biti skladen z načeli sorazmernosti, konkurenčne nevtralnosti in enakih konkurenčnih pogojev," poudarjajo in dodajajo, da javni interes ne sme ustvariti novega konkurenčnega bremena za posamezne gospodarske subjekte ali poslovne modele.

Eden izmed glavnih pomislekov se nanaša na stroške gotovinske infrastrukture. Če posamezni ponudniki zagotavljajo poslovalnice, bankomate in druge gotovinske točke, hkrati pa jih uporabljajo tudi stranke drugih, večinoma digitalnih ponudnikov, lahko po oceni Gospodarskega kroga nastane konkurenčno neravnotežje. Zato menijo, da mora biti jasno določeno, kako naj pri stroških infrastrukture sorazmerno sodelujejo vsi ponudniki na slovenskem trgu.

Depositphotos

Tudi Združenje bank Slovenije opozarja na vprašanje vzdržnosti takšne infrastrukture. Ocenjujejo, da je treba pri določanju obveznosti upoštevati dejansko uporabo gotovine in najprej ugotoviti, kje v Sloveniji obstajajo vrzeli v dostopu do nje. Če država oceni, da mora biti dostop do gotovine zagotovljen tudi tam, kjer njegova vzpostavitev ni ekonomsko vzdržna, se postavlja vprašanje, kdo bo takšno storitev financiral.

 

"Odsotnosti neposrednega vpliva na državni proračun ni mogoče enačiti z odsotnostjo stroška za gospodarstvo," opozarja Gospodarski krog. Če se strošek zagotavljanja javnega cilja prenese na zasebne gospodarske subjekte, ta še vedno obstaja, tudi če ni neposredno viden v državnem proračunu.

Razprava o predlogu zakona se medtem nadaljuje. Ministrstvo za finance je po zaključku javne obravnave napovedalo nadaljnje usklajevanje z Banko Slovenije in Združenjem bank Slovenije, pri pripravi končne različice pa pričakuje tudi mnenje Evropske centralne banke.