Angleška centralna banka je obrestne mere ohranila pri 3,75 odstotka, pri čemer je nedavni padec cen nafte označila za "spodbuden", čeprav sta dva oblikovalca politike zaradi skrbi glede vztrajne inflacije glasovala za takojšen dvig za četrt odstotne točke.
Zunanja članica Megan Greene se je pridružila glavnemu ekonomistu Huwu Pillu, ki je bil aprila edini nasprotnik odločitve, in glasovala za takojšnje zvišanje obrestne mere na štiri odstotke. Pri tem sta se sklicevala na nestabilne obete za cene kljub nedavnemu premirju med ZDA in Iranom.
Odbor je svojo usmeritev pustil nespremenjeno in znižal oceno vrha inflacije na 3,25 odstotka v četrtem četrtletju letos, kar je manj od 3,6 odstotka, kolikor je napovedoval aprila.
"Cene nafte so se v zadnjih dneh znižale in to je spodbudno," je guverner Andrew Bailey zapisal v pripombi ob odločitvi. V odstavku, ki odraža njegovo lastno stališče, je dodal, da "razmere ostajajo nepredvidljive in jasno obstaja tveganje, da bodo cene energije dlje časa ostale povišane".
Zapisnik je pokazal, da se je odbor za denarno politiko strinjal, da bi moral biti "ustrezen odziv denarne politike odločen", če bi se cene spet začele zviševati. Sedem članov, ki so glasovali za ohranitev obresti, je ob tem opozorilo na tveganje sekundarnih učinkov.
Banka Anglije poskuša najti ravnotežje med zajezitvijo inflacije, ki je pri 2,8 odstotka nad njenim dvoodstotnim ciljem, in podporo gospodarski rasti ob povišani brezposelnosti in šibkem BDP. Odbor je poudaril, da bo "šibkost povpraševanja in trga dela verjetno zmanjšala moč sekundarnih učinkov".
Uradni podatki, objavljeni le nekaj ur pred odločitvijo banke, so pokazali, da je bilo od začetka vojne z Iranom februarja izgubljenih 64.000 delovnih mest, rast rednih plač v zasebnem sektorju pa je padla na najnižjo raven v petih letih. V zapisniku odbora je pisalo, da so najnovejši podatki o delovnih mestih "skladni s postopnim rahljanjem razmer na trgu dela".
Bruto domači proizvod se je aprila zmanjšal za 0,1 odstotka, čeprav je banka sporočila, da po njeni oceni osnovna stopnja rasti v prvem četrtletju znaša 0,2 odstotka in naj bi na podobni ravni ostala tudi v drugem četrtletju.
Premirje med ZDA in Iranom je ublažilo najbolj pesimističen scenarij vlagateljev glede inflacije, saj je nafta ta teden prvič v treh mesecih zdrsnila pod 80 dolarjev za sod, potem ko je dosegla vrh pri 108 dolarjih za sod.
Kljub temu je Banka Anglije zaradi negotovosti glede vzdržnosti 60-dnevnega premirja ohranila nevtralno usmeritev, da bo "še naprej pozorno spremljala razmere na Bližnjem vzhodu" in da je "odbor pripravljen ukrepati po potrebi, da zagotovi, da bo inflacija po indeksu cen življenjskih potrebščin srednjeročno ostala na poti k dvoodstotnemu cilju".
Odločitev banke sledi sredini odločitvi ameriške centralne banke Fed, ki je obrestne mere prav tako pustila nespremenjene, a obenem nastopila z jastrebovskim tonom in opozorila, da visoke inflacije ne bo tolerirala. ECB je ta mesec svoje obrestne mere zvišala za četrt odstotne točke, na 2,25 odstotka.
Bailey ter zunanji člani, med njimi Alan Taylor in Catherine Mann, so držo centralne banke opisali kot "aktivno" ohranjanje obrestnih mer, pri čemer strožji finančni pogoji opravljajo delo namesto odbora za denarno politiko.
Na tokratnem zasedanju je večina članov odbora ocenila, da je zaostritev finančnih pogojev od izbruha konflikta na Bližnjem vzhodu "zagotovila zavarovanje pred inflacijskimi tveganji". Po njihovem mnenju je to banki omogočilo, da obrestne mere ohrani nespremenjene.
Pred napadi na Iran februarja se je pričakovalo, da bo odbor letos obrestne mere znižal. V četrtek zgodaj zjutraj so trgi pričakovali dvig obrestnih mer, čeprav so se razmere omilile od marca, ko so trgovci za leto 2026 pričakovali tri zvišanja.
.webp){kind=icon}
