Kondicija slovenskega gospodarstva v 10 grafih

Parlamentarne volitve so pred vrati. V predvolilnih soočenjih je bilo več obtoževanj o kondiciji slovenskega gospodarstva. Zbrali smo podatke, ki direktno ali posredno kažejo razmere v slovenskem gospodarstvu, na trgu dela, plače ter stanje za slovenske potrošnike. Kaj razkrivajo številke?

Rast BDP se upočasnjuje

Začnimo pri bruto domačem proizvodu (BDP). Njegovo gibanje je osnovni kazalec, ali se gospodarstvo krepi ali šibi. Zadnja štiri leta se je slovenski BDP krepil, res pa je, da se je rast z vsakim letom manjšala, kar pomeni, da se upočasnjuje. V letu 2025 je bila pri 1,1 odstotka najnižja od pandemičnega leta 2020. Če ignoriramo to leto, je bila lanska rast najmanjša po letu 2013, kažejo podatki Statističnega urada (Surs).

Predsednik vlade Robert Golob je v letu 2024 v povezavi s trajnostnim razvojem govoril, da bo potrebna prilagoditev potreb in vzorcev obnašanja in da se ''bomo pri našem razvoju znali tudi samoomejiti''. Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) ocenjuje, da se bo rast v letu 2026 okrepila na dva odstotka.

Brezposelnost rekordno nizka

Podatki s trga dela kažejo, da je bila brezposelnost v zadnjih štirih letih povprečno pri štirih odstotkih in nižja od povprečja zadnjih 10 let (5,3 odstotka) ali celo povprečja od začetka zbiranja podatkov (6,26 odstotka). Na četrtletni ravni je brezposelnost dosegla najnižjo in rekordno nizko raven v drugem trimesečju 2025. Od takrat se je okrepila na 4,1 odstotka. Ob koncu leta 2025 je bila višja od povprečja zadnjih štirih let.

V času vlade Roberta Goloba je bila povprečna brezposelnost na četrtletni ravni najnižja pri 3,75 odstotka. Sledi mu vlada Marjana Šarca s 4,47 odstotka in tretja vlada Janeza Janše s 4,75 odstotka. Najvišja je bila povprečna brezposelnost v času vlade Alenke Bratušek, ko je bila tik pod 10 odstotki.

Povprečna plača med mandatom trenutne vlade najbolj zrasle

Povprečne plače so se najbolj zvišale v mandatu aktualne vlade. Od začetka mandata se je povprečna neto plača povišala za 35,3 odstotka. Na drugem mestu je tretja vlada Janeza Janše. V tem času se je povprečna neto plača v državi zvišala za 13,2 odstotka. Na tretjem mestu je Šarčeva vlada – povprečna neto plača je takrat zrasla za 10,2 odstotka. V prvi Janševi vladi je neto plača zrasla za 30 odstotkov, ker pa podatki niso na voljo za celoten mandat, podatka nismo upoštevali.

Plače lani v javnem sektorju gor, v zasebnem dol

Podatki o mesečnih plačah so na voljo le za zadnja tri leta, zato primerjava z mandati prejšnjih vlad ni mogoča. Razpoložljivi podatki kažejo, da je bruto plača v javnem sektorju decembra 2025 prvič presegla tri tisoč evrov, povprečna neto plača pa se je približala dvema tisočakoma. V zadnjih treh letih se je bruto plača zvišala za 741 evrov oziroma za 30,6 odstotka. Neto plača se je v treh letih zvišala za 26 odstotkov oziroma 408 evrov.

V zasebnem sektorju je povprečna bruto plača decembra dosegla 2.614 evrov, neto plača pa 1.670 evrov. V zadnjih treh letih je bruto plača zrasla nekoliko počasneje – za 610 evrov oziroma za 30,4 odstotka –, neto plača pa se je zvišala za 356 evrov oziroma za 27,1 odstotka, kar je nekoliko hitrejša rast kot v javnem sektorju. Podatki za daljše časovno obdobje niso na voljo.

V zadnjem letu se je povprečna bruto plača v javnem sektorju zvišala za 182 evrov (6,1 odstotka), neto plača pa za 70 evrov (3,7 odstotka). V zasebnem sektorju je povprečna bruto plača na medletni ravni upadla za 107 evrov (štiri odstotke), neto plača pa za 117,6 evra (6,6 odstotka). Razlika med povprečnimi bruto in neto plačami v javnem in zasebnem sektorju se je v zadnjih treh letih povečala za 130 evrov bruto oziroma 52,5 evra neto. V zadnjem letu se je razlika povečala za kar 289 evrov bruto in 188 evrov neto.

Delež zaposlenih v javnem sektorju se je povečal

Zaposlovanje v javnem sektorju v zadnjih letih vztrajno narašča. Po podatkih Sursa je javni sektor ob koncu leta 2025 zaposloval 256.922 ljudi, kar je rekord. Dodati je treba, da Sursova številka vključuje tudi zaposlene v državnih in občinskih podjetjih. Po zakonu o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju pa je bilo v letu 2025 povprečno zaposlenih 195.593 oseb, so pojasnjevali na Ministrstvu za javno upravo.

Zaposlovanje se je v zadnjih letih povečevalo tudi v zasebnem sektorju. Razlika je v tem, da se je število zaposlenih v zasebnem sektorju v zadnjem dobrem letu zmanjšalo. Zasebni sektor je rekordno število zaposlenih dosegel oktobra 2024, ko je zaposloval 695.830 oseb. Od takrat število upada: decembra je zdrsnilo na 684.345, kar je najmanj po marcu 2023.

Delež delovno aktivnega prebivalstva, ki je zaposlen v javnem sektorju, se je v zadnjem času povečal. Decembra je dosegel 27,3 odstotka, kar je največ od februarja 2021, ko je delež zaposlenih v javnem sektorju zrasel zaradi pandemičnih odpuščanj v gospodarstvu. Delež zaposlenih v javnem sektorju je bil decembra višji od 5- (26,8 odstotka) in 10-letnega povprečja (27,2 odstotka).

Cene nepremičnin divjajo

Cene stanovanj so po vsej državi v zadnjih letih dosegale rekorde. Srednja vrednost kvadratnega metra prodanega stanovanja v Sloveniji je v prvi polovici leta 2025 dosegla 3.070 evrov. Od drugega polletja 2020 se je cena zvišala za 75,4 odstotka. Povprečna neto plača v državi je v tem času zrasla za 22,5 odstotka. Med večjimi mesti so cene kvadratnega metra stanovanj rasle nadpovprečno hitro v Kopru (90,4 odstotka), Mariboru (84,3 odstotka) in Celju (83,5 odstotka). V Ljubljani in Kranju pa so zrasle manj od povprečja.

Nepremičnine postajajo vse manj dostopne. Rast povprečne neto plače v državi je bila občutno nižja od rasti kvadratnega metra stanovanja v vseh večjih mestih.

Obdavčitev goriv rekordno visoka

Nominalno najvišjo obdavčitev smo dosegli v drugi polovici mandata vlade Roberta Goloba. Skupna obdavčitev je v prvem trimesečju 2025 dosegla 0,859 evra, kar je najvišja vrednost od začetka podatkovne serije. Pri nakupu litra bencina skoraj 86 centov pobere država. Podatki kažejo, da so obdavčitve goriv nominalno v drugi polovici leta 2024 in v 2025 nadpovprečne oziroma rekordne – najvišje v zadnjih 17 letih.

Povprečno najvišja nominalna obdavčitev (od začetka do konca vlade) je bila v času Alenke Bratušek. V tem obdobju je povprečna obdavčitev (upoštevanje zneska vsek davkov) litra bencinskega goriva znašala 0,82 evra. Sledi vlada Mira Cerarja z 0,793 evra. Na tretjem mestu je druga Janševa vlada in nato vlada Roberta Goloba.

Cene električne energije poskočile

Za gospodarstvo so ob cenah goriv pomembne tudi cene električne energije. Te so v času trenutne vlade podivjale. Cene električne energije za negospodinjske odjemalce so vrh dosegle v prvem trimesečju leta 2023, sredi energetske krize, ko je cena kilovatne ure dosegla 22,3 centa. Zaradi visokih cen zemeljskega plina so divjale tudi cene električne energije.

Od takrat so se cene umirile. V zadnjem trimesečju leta 2025 so dosegle 15,2 centa za kilovatno uro. Še vedno ostajajo vidno višje od ustaljenih cen pred pandemijo, vojno v Ukrajini in od dolgoletnega povprečja.