Kako lahko Japonska uporabi naftni trg za podporo jenu

Japonska je zaradi močne odvisnosti od uvoza nafte zelo občutljiva na gibanje cen surove nafte, saj se ta hitro odraža tako v njeni trgovinski bilanci kot tudi v vrednosti jena. Vlada je namignila, da razmišlja o posrednih ukrepih na naftnih trgih, s katerimi bi podprla oslabljen jen, medtem ko vojna na Bližnjem vzhodu zvišuje cene energije in povečuje tveganja za svetovno gospodarstvo.

Ena izmed bolj nenavadnih možnosti, ki se omenja, je uporaba trgovanja z naftnimi terminskimi pogodbami kot orodja za vpliv na valuto. Tak pristop bi bil za Japonsko precej neobičajen in bi pomenil širitev njenih dosedanjih intervencij, katerih cilj je otežiti delo špekulantom. Države sicer redko neposredno posegajo na trge energetskih derivatov, a finančna ministrica Satsuki Katayama je opozorila, da lahko špekulativno trgovanje z nafto vpliva tudi na devizne trge. Ob tem je poudarila, da je vlada pripravljena uporabiti "vsa razpoložljiva sredstva na vseh področjih".

Kako cene nafte vplivajo na vrednost jena?

Skoraj vsa japonska poraba nafte temelji na uvozu, pri čemer več kot 90 odstotkov teh dobav prihaja z Bližnjega vzhoda. Motnje v oskrbi iz Perzijskega zaliva ter rast referenčnih cen surove nafte od konca februarja naprej so povzročile višje stroške goriva, elektrike in hrane. Skrbi zaradi vpliva na gospodarstvo so že spodbudile japonsko vlado, da začne sproščati približno 80 milijonov sodčkov nafte iz državnih rezerv.

Ko se stroški energije zvišujejo, mora država za uvoz nameniti več dolarjev, kar ustvarja pritisk na jen in hkrati spodbuja inflacijo. Kratkoročno lahko na gibanje cen nafte in valute vplivajo tudi špekulanti, ki s svojimi stavami povečujejo nihanja na trgih. Če bi Japonski uspelo umiriti cene surove nafte, bi to lahko deloma razbremenilo jen, saj bi se zmanjšal vpliv špekulativnega trgovanja. Jen je sicer od začetka konflikta v Iranu občutno izgubil vrednost v primerjavi z dolarjem.

Zagovorniki takšnih vladnih ukrepov opozarjajo, da je t. i. "papirnati naftni trg", ki vključuje terminske pogodbe in druge izvedene instrumente, po obsegu bistveno večji od fizične trgovine z nafto, zato bi lahko že posredni posegi imeli opazen vpliv na tržne razmere.

Bankovci jen. Foto: Toru Hanai - Bloomberg

Kako bi delovala intervencija na naftnem trgu?

Vlada bi lahko na trg vstopila na več različnih načinov, pri čemer je ključen izziv najti pristop, ki ima čim večji učinek, a hkrati čim manjše stroške. Ena izmed možnosti je prodaja na kratko na naftnem trgu, torej sklepanje prodajnih terminskih pogodb z namenom znižanja trenutnih referenčnih cen, nato pa postopno zapiranje teh pozicij v manjših korakih. Omejitve pozicij bi lahko preprečile preveliko koncentracijo trgovanja v posameznem terminskem mesecu in s tem razpršile vpliv intervencije vzdolž celotne krivulje terminskih pogodb.

Tovrstne transakcije bi bile verjetno izvedene prek finančnih institucij, podobno kot pri klasičnih posegih na deviznih trgih. Po informacijah virov, ki so seznanjeni z zadevo, je finančno ministrstvo v Tokiu že stopilo v stik z večjimi bankami, ki se ukvarjajo s trgovanjem z nafto, da bi pridobilo njihova mnenja o morebitnem posegu na trg naftnih terminskih pogodb.

Trenutno ni jasno, kako velik bi bil morebitni poseg Japonske na naftnem trgu, vendar analitiki pričakujejo, da bi bil precej manjši od njenih intervencij na deviznem trgu. Razlog je v tem, da gre za bolj eksperimentalen pristop, hkrati pa je sam naftni trg v primerjavi z valutnim bistveno drugačen po obsegu in likvidnosti. Japonska je denimo aprila 2024 za podporo jenu v eni operaciji porabila približno 5,9 bilijona jenov oziroma okoli 37 milijard dolarjev, kar je bil njen največji enkratni poseg doslej in je premaknil tečaj za več kot pet jenov. Takšen obseg sredstev bi bil za nepreverjen pristop na naftnem trgu težko upravičljiv.

Odprto ostaja tudi vprašanje, kdaj bi se Japonska sploh odločila za intervencijo. Če cene nafte ne bi močno presegle trenutnih ravni, bi bil motiv za ukrepanje omejen. Tudi v obdobju, ko se je surova nafta približevala 120 dolarjem za sod, jen ni padel čez približno 160 jenov za dolar, kar je v zadnjih letih veljalo kot orientacijska meja za neposredne intervencije japonskih oblasti na valutnem trgu.

Ali so druge države že intervenirale na naftnem trgu?

Le redke države so se doslej odločile za trgovanje z nafto kot orodje makroekonomske politike.

Mehika ima vzpostavljen sistem državnega zavarovanja pred padcem cen nafte, znan kot "hacienda hedge", kjer z izvedenimi finančnimi instrumenti ščiti proračunske prihodke pred padcem cen, ne pa vpliva na same tržne cene. Tudi malezijski državni energetski velikan Petronas uporablja različne finančne instrumente, med drugim opcije na nafto, s katerimi zmanjšuje vpliv nihanja cen surove nafte na svoje prihodke.

Neposreden poskus vplivanja na ceno nafte in s tem posredno na valute pa bi bil precej bolj zahteven in kompleksen.

ZDA so sicer v določenem trenutku razmišljale o možnosti, da bi z aktivnostmi na trgu naftnih terminskih pogodb pomagale umiriti rast cen energije med konfliktom z Iranom, vendar so to idejo kasneje opustile. Takratni finančni minister Scott Bessent je sredi marca to jasno zavrnil z besedami: "Tega ne bomo storili."

Kakšna tveganja bi imela Japonska?

Že sama omemba morebitnega posega na naftnem trgu lahko včasih zadostuje za kratkoročno podporo jenu, saj vpliva na pričakovanja in vedenje špekulantov. Oblasti zato pogosto raje uporabljajo opozorila, komunikacijo z udeleženci na trgu in namige o možnih ukrepih kot obliko posrednega pritiska.

Če pa bi Japonska dejansko vstopila na naftni trg, bi to storila v obdobju izrazite nestanovitnosti, ki jo poganja konflikt na Bližnjem vzhodu. Stave na padec cen nafte bi se lahko hitro obrnile v izgube, če bi surova nafta še naprej rasla. Poleg finančnega tveganja pa ostaja tudi vprašanje učinkovitosti, saj ni nujno, da bi tak poseg sploh občutno okrepil jen. V primeru neuspeha bi lahko trpela tudi kredibilnost oblasti, morebitne izgube pa bi dodatno obremenile že tako občutljivo gospodarstvo zaradi višjih stroškov uvoza.

Zaradi vsega tega so ocene precej previdne. Strateg za japonske valute pri JPMorgan Chase & Co., Junya Tanase, denimo ocenjuje, da je možnost takšne intervencije v naftnih terminskih pogodbah vsaj kratkoročno zelo majhna.