Jen, obveznice in "carry trade": kaj prinašajo zgodovinske volitve na Japonskem?

Odkar je prevzela vodilni položaj v japonski politiki, je bila vladavina Sanae Takaiči, prve ženske predsednice vlade v zgodovini Japonske, zaznamovana s turbulencami. Tako domačimi kot tujimi.

Doslej 64-letna političarka se še ni lotila kroničnih težav nekoč drugega največjega gospodarstva na svetu: stagnacije, upada prebivalstva in največjega javnega dolga na svetu. A glede na nedeljske volitve ji njen narod očitno zaupa reševanje teh težav. Kdo je prva ženska na čelu Japonske, smo pisali tukaj.

Čez vikend je namreč Liberalno-demokratska stranka (LDP), ki deželo vzhajajočega sonca z izjemo štirih let vodi od leta 1955, dosegla največjo povojno zmago katerekoli posamezne stranke na Japonskem. To je izjemen preobrat za stranko, ki je pred kratkim bila v hudih težavah.

Številke govorijo o izjemnem uspehu. LDP je osvojila dvotretjinsko supervečino v 465-članskem spodnjem domu parlamenta in tako število svojih poslancev z 233 povečala na 352. Supervečina v spodnjem domu bo njeni koaliciji olajšala sprejemanje zakonodaje in znova odprla vprašanje ustavnih sprememb.

"Takaičijeva je priljubljena pri številnih različnih javnostih. Stavila je na predčasne volitve in zdaj lahko zahteva mandat za uresničevanje svojih ambicij. Ker sta do naslednjih volitev v zgornji dom še več kot dve leti in do naslednjih splošnih volitev največ štiri leta, bo imela čas in politični prostor za ukrepanje," je povedal poznavalec Japonske in avtor novičnika Observing Japan Tobias Harris.

Dnevni red nove stare premierke

Med kampanjo je Takaičijeva obljubljala številne ukrepe, kot so začasna odprava davka na hrano brez izdajanja državnih obveznic, razprava o reviziji japonske ustave, ki zavrača vojno, ter uvedba primarne obrambne politike in agresivnih programov porabe, ki naj bi spodbudili rast.

"Najbolj pereče vprašanje, s katerim se srečuje premierka, je, kaj storiti z državnim proračunom. V svoji kampanji je odkrito zagovarjala ekspanzivno fiskalno politiko, saj želi z javnimi izdatki za industrijsko politiko, obrambo in socialno politiko ustvariti močnejšo, bolj samozadostno in odporno Japonsko," pojasnjuje Harris.

Ker je pred volitvami zagovarjala znižanje davkov z ekspanzivno fiskalno politiko ob zunanjem dolgu, ki znaša več kot 200 odstotkov BDP, so njene napovedi prestrašile vlagatelje. Donosnosti dolgoročnih obveznic so se prejšnji mesec močno zvišale, ko so vlagatelji tehtali načrte za znižanje davkov brez jasnega vira financiranja.

Harris poudarja, da bodo njene odločitve o fiskalni politiki imele pomembne posledice za finančne trge, ki so že zdaj previdni glede njenih političnih zavez in bi lahko nadaljevali razprodajo jena in japonskih državnih obveznic.

"Takaičijeva se spopada z velikanskimi izzivi. Zavezala se je k stabilizaciji gospodarstva in znižanju cen na bolj dostopne ravni, v intervjujih za medije pa je orisala vizijo podpore malim in srednjim podjetjem prek promoviranja japonskih vrhunskih tehnologij na svetovnih trgih ob hkratnem povečevanju dohodkov gospodinjstev. Gre za močno ekspanzivne politike, ki bi lahko odložile fiskalno konsolidacijo in povečale javni dolg," je povedal direktor Inštituta za strateške rešitve Tine Kračun.

Kaj zmaga prinaša vlagateljem?

Japonske delnice so v ponedeljek dosegle nove rekordne vrednosti. Jen in državne obveznice so ostali mirnejši, kar je odsev zaskrbljenosti glede fiskalne vzdržnosti. Odziv vlagateljev je nakazoval, da stavijo, da bo njena supervečina omogočila jasnost politike in zmanjšala tveganje najslabših fiskalnih scenarijev, navaja Bloomberg.

Prav borzni trg se je po nekaj mesecih vlade Takaičijeve izkazal za najbolj robustnega. Glavni indeksi, kot sta Nikkei 225 in Topix, so med njeno vlado dosegli rekordne vrednosti, predvsem zaradi šibkejšega jena in velikih dobičkov podjetij. Po volitvah so strategi JPMorgan Chase dvignili svojo ciljno vrednost za indeks Nikkei 225 na 61 tisoč, pri čemer so navedli pričakovanja večje politične stabilnosti.

Vlagatelji so se na odločno zmago LDP že pripravljali, saj so pred volitvami kupovali japonske delnice ter prodajali jen in državne obveznice. Stavili so predvsem na to, da bo okrepljena LDP povečala javno porabo in naložbe za podporo gospodarstvu ter morda upočasnila tempo dvigovanja obrestnih mer Banke Japonske.

"Administracija Takaičijeve se dobro zaveda, da preveč agresivno potiskanje fiskalnih ukrepov vodi v oslabitev jena in rast donosnosti obveznic," je za Bloomberg povedala Harumi Taguči, glavna ekonomistka pri S&P Global Market Intelligence. "Za Banko Japonske bi šibkejši jen povečal inflacijske pritiske in lahko pospešil dvige obrestnih mer. A pospeševanje tempa dvigov zahteva previdnost, zato se BoJ sooča z zahtevnim usklajevanjem."

Jen se je po volitvah okrepil za 0,6 odstotka, na 156,22 proti ameriškemu dolarju, s čimer se je še bolj oddaljil od območja 160 jenov za dolar, ki je prej spodbudilo japonske oblasti in centralno banko k posredovanju na trgu.

 

Finančna ministrica Satsuki Katajama je konec tedna opozorila, da oblasti pozorno spremljajo gibanje valutnih tečajev in so pripravljene ukrepati proti upadanju vrednosti jena.

Kitajska senca in ameriške carine

Kljub domačemu optimizmu eno vprašanje ostaja brez odgovora: diplomatski spor s Kitajsko. Japonsko-kitajski odnosi so že dolgo obremenjeni z zgodovinsko dediščino in ponavljajočimi se spori. Najnovejša zaostritev je iz lanske jeseni, ko je Takaičijeva izjavila, da bi morebitna kitajska operacija proti Tajvanu lahko pomenila "situacijo, ki ogroža preživetje" Japonske, kar bi Tokiu odprlo vrata do vojaškega posredovanja.

Peking je odgovoril s protiukrepi: opozorili turistom, začasno zaustavitvijo uvoza japonskih morskih sadežev, zaviranjem regulativnih odobritev za nove filme ter z grožnjami dodatnih povračil. Več o sporu smo pisali tukaj.

Kitajska je še vedno največja trgovinska partnerica Japonske, Japonska pa pomembna partnerica Kitajske, pri čemer je spor vplival predvsem na podjetja, ujeta med trga. Odnosi med Tokiem in Pekingom še ne kažejo izboljšanja. Nekateri analitiki opozarjajo, da bi lahko upad turizma in omejitev izvoza redkih zemelj Japonski preprečila popolno gospodarsko okrevanje.

Bloomberg

 

Je pa po drugi strani predsednici vlade čestital ameriški predsednik Donald Trump. Opisal jo je kot zelo spoštovano in zelo priljubljeno voditeljico ter dejal, da bodo čudoviti ljudje Japonske, ki so glasovali s tolikšnim navdušenjem, vedno imeli njegovo močno podporo.

Takaičijeva bo v Washington odpotovala 19. marca. Na srečanju s predsednikom Trumpom pa bo po pričakovanjih razpravljala o povečanju japonskih obrambnih izdatkov in investicijskih zavez Tokia v višini 550 milijard dolarjev, ki jih je Japonska obljubila lani.

"Čeprav je Takaičijeva nepričakovano dobila podporo predsednika Trumpa, se na srečanju 19. marca od Japonske pričakuje, da bo zaključila prvo fazo investicijskih projektov v ZDA v okviru trgovinskega sporazuma med ZDA in Japonsko. Prav tako bo morala upoštevati Trumpove želje po sklenitvi sporazuma s Kitajsko, ob vse hujših napetostih med Japonsko in Kitajsko," še pove poznavalec Harris.

Konec 'carry trada'?

Japonska je več let delovala kot globalni bankomat, saj so se obresti japonske centralne banke (BoJ) gibale pri nič odstotkih. Institucionalni vlagatelji so si namreč izposojali denar v jenih skoraj brezplačno, ga pretvarjali v dolarje in kupovali ameriške delnice. Tako imenovani carry trade je pogosto gnal trge navzgor tudi brez realne podpore v poslovanju podjetij.

Nato je BoJ zvišala obrestne mere in podražila denar. Od začetka leta 2024 je to storila štirikrat, trenutno pa se ključna obrestna mera giblje pri 0,75 odstotka. S tem so se povečali tako imenovani stroški prenosa. Hkrati so druge pomembne centralne banke, kot je ameriški Fed, dosegle vrh cikla dvigovanja obrestnih mer ali pa so jih začele zniževati, da bi podprle svoja gospodarstva. Ta uskladitev zmanjšuje ključni spodbujevalni dejavnik za carry trade.

Vlagatelji, ki so si izposodili jen za nakup tujih sredstev, se zdaj spoprijemajo z višjimi stroški financiranja in tveganjem, da se jen okrepi v primerjavi z dolarjem. Če se jen okrepi, postane odplačilo njihovega dolga v dolarjih dražje. Da bi zmanjšali tveganje, storijo edino, kar lahko: prodajo sredstva, ki so jih kupili, pretvorijo dolarje nazaj v jen in odplačajo obveznosti. To pa prizadene ameriške delnice, trge v razvoju in tudi kriptovalute.

 

Nestabilnost dodatno povečuje tako imenovani učinek Takaičijeve, ki se nanaša na nestabilnost trga, povezano z drznimi gospodarskimi politikami premierke. V začetku leta 2026 je njena vlada nakazala odmik od fiskalne omejitve in predlagala velike dodatne proračune ter znižanje davkov, da bi se borila proti inflaciji. Čeprav so bili ti ukrepi namenjeni spodbujanju gospodarstva, so povzročili, da so donosi japonskih državnih obveznic dosegli skoraj 20-letni vrh.

Tveganje še dodatno povečuje repatriacija japonskega kapitala. Domači vlagatelji, ki sodijo med največje imetnike tujega dolga na svetu, so zdaj vse bolj motivirani, da sredstva vrnejo v Japonsko. Ker donosi japonskih državnih obveznic dosegajo desetletne vrhe, se zmanjšuje privlačnost iskanja večjih donosov na tujem. Ta repatriacija lahko sproži dvig vrednosti jena, kar je za tiste, ki izvajajo carry trade, precej škodljivo.

Na zadnji konferenci BoJ o obrestnih merah, ki jih je banka pustila nespremenjene, guverner Kazuo Ueda ni dal jasnega namiga o zvišanju, ampak je namesto tega poudaril, da bo ključnega pomena določitev cen v aprilu.

Trgi so te izjave razumeli kot previdnostne, kar je tečaj dolarja z jenom za kratek čas potisnilo proti visokim 159, preden se je gibanje nenadoma obrnilo. Ko je par dosegel psihološko mejo blizu 160 – ravni, povezane s preteklimi posegi za podporo jenu –, se je pozicioniranje obrnilo.

Vendar nekateri analitiki, med njimi portal Japan Economy Watch, opozarjajo, da se je večina carry trada že razgradila po premikih BoJ v letih 2024 in 2025. Če bi bil mehanizem tako močan, bi morali v zadnjih dveh letih videti opazen in trajen dvig donosov na 10-letne ameriške obveznice, ki pa so ostali v podobnem razponu.