Začetek leta na borzah ni prinesel večjih premikov. Indeks S&P 500 se po dveh mesecih giblje približno tam, kjer je leto začel. Glede na val negotovosti, od geopolitičnih napetosti do skrbi, povezanih z umetno inteligenco (AI), takšna stagnacija niti ni presenetljiva.
Kljub temu optimizem na Wall Streetu ostaja. Strategi tudi po vseh pretresih napovedujejo, da bo indeks do konca leta 2026 približno deset odstotkov višje kot danes, kar je enaka napoved kot ob začetku leta. Prav tako niso spreminjali priporočene razporeditve naložb, kaže kazalnik razpoloženja prodajne strani, ki ga objavlja Bank of America Corp.
Optimizem temelji predvsem na pričakovanjih, da bo ameriško gospodarstvo raslo hitreje od povprečja ter da se bodo dobički podjetij še okrepili. Čeprav je od začetka ameriške vojaške vpletenosti na Bližnjem vzhodu minilo šele malo časa in so se cene energije medtem občutno zvišale, med strategi, ki jih spremlja Bloomberg, za zdaj ni zaznati resnejšega odmika v bolj previdno držo.
Ameriški borzni 'biki' ne popuščajo
Napovedi Wall Streeta za S&P 500 kljub tveganjem ostajajo nespremenjene
(oranžna črta - S&P 500, črna črta - napovedi)
Vir: Bloomberg
V ospredju ostajata makroekonomska slika in dobički podjetij, ki po besedah Sameerja Samana, vodje globalnih delnic in realnih sredstev pri Wells Fargo Investment Institute, za zdaj še ne kažejo posledic geopolitičnih pretresov. Ob tem opozarja, da bi se razmere lahko zapletle, če bi konflikt z Iranom trajal dlje in bi cene nafte ostale povišane več mesecev ali celo četrtletij. V takem razpletu bi pritisk občutila tako globalna rast kot poslovni rezultati podjetij, s tem pa bi se občutno povečala tudi verjetnost širše gospodarske recesije.
Razpoloženje na trgih je letos na preizkušnji zaradi več žarišč, vojna z Iranom pa je le zadnji udarec. Vztrajna inflacija in nepredvidljive spremembe carinske politike podjetjem otežujejo dolgoročno načrtovanje. Obenem umetna inteligenca preoblikuje številne panoge hitreje, kot so številni pričakovali, kar prinaša tako priložnosti kot tveganja. Težave so se pokazale tudi v segmentu zasebnega dolga, kjer so nekatere družbe obstale pod bremenom slabih posojil. Dodatno negotovost ustvarja zunanjepolitična agenda predsednika Donalda Trumpa, ki vnaša napetosti v odnose ZDA z zavezniki in tekmeci.
Na Wall Streetu so v začetku tedna prevladovala sporočila, da morebitna korekcija zaradi napetosti z Iranom predstavlja priložnost, ne grožnje. Investicijske banke, med njimi Morgan Stanley in Piper Sandler & Co., so ohranile naklonjen pogled na delnice. Pri tem se opirajo na izkušnje iz preteklih kriz, ko so geopolitični šoki sicer pretresli trge, a je bil njihov učinek večinoma kratkotrajen.
Tudi odziv trga je bil zadržan. S&P 500 je po začetnem padcu za 1,2 odstotka hitro nadoknadil izgube in dan zaključil skoraj nespremenjen, kljub zaostritvi razmer po ameriškem napadu na Iran. Kljub temu se nekaterim takšna samozavest zdi pretirana.
"Stopnja samozadovoljstva je rekordna," ocenjuje Matt Maley, glavni tržni strateg pri Miller Tabak + Co LLC. Po njegovem mnenju so vlagatelji postali prepričani, da se splača kupiti prav vsak manjši zdrs tečajev – strategija, ki deluje, dokler se trend ne obrne. Ko pa pride do resnejše in neizogibne korekcije, bi lahko marsikdo ostal z občutnimi izgubami.
Na podobno razhajanje med optimizmom in dejanskim stanjem na trgu opozarja tudi Savita Subramanian, vodja delniške in kvantitativne strategije pri Bank of America Corp. Po njenih besedah razpoloženje med vlagatelji letos ostaja izrazito pozitivno, čeprav se razmere pod površjem spreminjajo, nekateri nekoč pregreti segmenti rasti pa so doživeli ostro znižanje vrednotenj.
Borzni strategi svoj optimizem še naprej utemeljujejo na prepričanju, da je ameriški korporativni dobičkonosni stroj dovolj močan, da kljub kratkoročnim skrbem poganja delnice navzgor.
Toda zadnja sezona objav poslovnih rezultatov tega navdušenja ni potrdila. Podjetja iz indeksa S&P 500 so dobičke povečala za 13 odstotkov, kar je skoraj šest odstotnih točk nad pričakovanji analitikov, a vlagateljev to ni posebej ganilo. V času od začetka poročevalske sezone, ki jo je odprl JPMorgan Chase & Co., do njenega zaključka pri Walmart Inc., je indeks izgubil približno 1,7 odstotka.
Družba za alternativne naložbe Blue Owl Capital je v enem od svojih skladov omejila izplačila in začela odprodajati del posojilnega portfelja, da bi zagotovila dovolj denarja za vlagatelje. Ob tem je opozorila, da se na trgu zasebnega dolga kopičijo pritiski: podjetja se soočajo z višjimi obrestmi, večjim finančnim stresom in posledicami zadolževanja iz časa izjemno poceni kapitala. Če bi se razmere še zaostrile, bi se strožji kreditni pogoji in morebitni neplačniki lahko hitro odrazili tudi v slabših rezultatih podjetij, predvsem v bolj zadolženih sektorjih.
Matt Maley iz Miller Tabak + Co LLC meni, da vlagatelji preveč verjamejo v zaščitno mrežo centralne banke ali Bele hiše tako imenovani "Fed put" oziroma "Trump put". Po njegovem opozorilu je takšno zanašanje tvegano. Dovolj je, da se napovedi dobičkov začnejo zniževati, pa bi se lahko optimizem hitro razblinil in trgi bi se znašli pod precej večjim pritiskom.
.webp){kind=icon}
