Globalni vlagatelji se znova množično usmerjajo v latinskoameriške delnice, najhitreje v zadnjih desetih letih, kar je borze po vsej regiji potisnilo na večletne rekorde. Trgi v Braziliji, Kolumbiji in Mehiki beležijo izrazit porast tujih naložb, indeks MSCI EM Latin America pa se je povzpel na najvišjo raven v enajstih letih in je letos že pridobil več kot 20 odstotkov, kar pomeni najuspešnejši začetek leta po letu 1991.
Ponovno zanimanje vlagateljev kaže na premislek o naložbah v regiji, ki je bila dolga leta v ozadju, še posebej v luči prihajajočih predsedniških volitev v Braziliji in Kolumbiji. Trgi v teh volitvah prepoznavajo priložnost za spremembe gospodarske politike in morebitno sproščanje denarne politike. Dodatni zagon je borzni rasti v petek dala tudi odločitev ameriškega vrhovnega sodišča, ki je razveljavilo obsežne globalne carine predsednika Trumpa, kar vlagatelji razumejo kot še en pozitiven dejavnik za delniške trge v Latinski Ameriki.
"Latinska Amerika je spet v središču pozornosti, zanimanje zanjo pa je na ravni, kakršne nismo videli že deset do petnajst let," je poudaril Alejo Czerwonko, glavni naložbeni direktor za nastajajoče trge v Ameriki pri UBS Global Wealth Management. "Trgi v razvoju so bili v portfeljih vlagateljev dolgo zapostavljeni, pri čemer je bila Latinska Amerika še posebej izrazit primer."
Čeprav vlagatelji na splošno povečujejo naložbe na trgih v razvoju in zmanjšujejo izpostavljenost do ZDA, je Latinska Amerika med glavnimi prejemnicami tega kapitala. Po ocenah upravljavcev skladov bi se lahko ta premik v kratkem še okrepil, saj razveljavitev Trumpovih carin poglablja negotovost glede ameriških javnih financ in politike, hkrati pa pritiska na dolar in povečuje privlačnost latinskoameriških naložb.
Povečano zanimanje se jasno odraža tudi pri borzno trgovanih skladih (ETF), ki vlagateljem omogočajo hiter vstop na tuje trge. Sklad iShares Latin America 40 je januarja zabeležil rekordni priliv sredstev, skupna vrednost premoženja v upravljanju pa se je povzpela na približno 4,3 milijarde dolarjev.
Največji v ZDA kotirajoči sklad, ki sledi brazilskim delnicam, iShares MSCI Brazil ETF (EWZ), je januarja pritegnil najobsežnejše mesečne prilive v več kot desetih letih in postal osrednji kanal za vlaganje v največje gospodarstvo Latinske Amerike. Med vlagatelji, ki so pravočasno stavili na rast, je bil tudi Stanley Druckenmiller, saj je njegov Duquesne Family Office povečal naložbe v sklad tik pred njegovim 17-odstotnim skokom v januarju.
Del stav na Brazilijo temelji na pričakovanjih, da bi oktobrske volitve lahko prinesle politični preobrat in konec mandata predsednika Luiza Inacia Lule da Silve.
"Ne vemo, kakšen bo razplet, vendar trgi vidijo več potenciala v scenariju, kjer zmaga opozicija, kot pa v nadaljevanju Lulinega mandata," je dejal Thierry Larose iz investicijske hiše Vontobel.
Borza Brasil Bolsa Balcao (B3) v Sao Paulu. Foto: Tuane Fernandes - Bloomberg
Kljub temu stava na politični preobrat v Braziliji ni brez tveganj. Konec lanskega leta je vstop Flávia Bolsonare, sina nekdanjega predsednika Jaira Bolsonara, v predsedniško tekmo sprožil razprodaje na trgu, saj je njegova kandidatura zmanjšala pričakovanja, da bi se za položaj potegoval guverner Sao Paulo Tarcisio de Freitas, ki velja za vlagateljem bolj naklonjenega kandidata.
Del vlagateljev zato večje odločitve prepušča aprilu, ko morajo nosilci javnih funkcij odstopiti, če se želijo podati v volilno tekmo. Šele takrat naj bi bila razmerja med kandidati jasnejša in politična slika bolj izoblikovana.
Negotovost ostaja tudi v Kolumbiji. Razdrobljenost sredinskih in desnosredinskih kandidatov pred majskimi volitvami povečuje nepredvidljivost izida, medtem ko v javnomnenjskih raziskavah vodi levi kandidat. "Zmaga desnice bi bila za trge olajšanje, ob zmagi levice pa ni izključen izrazit padec vrednosti naložb," opozarja Larose.
Čeprav Mehika letos nima predsedniških volitev, tudi tam vlagatelje spremlja negotovost zaradi pregleda trgovinskega sporazuma z Združenimi državami Amerike in Kanado.
Domači vlagatelji ostajajo previdni
Tuji vlagatelji se vse manj zanašajo na ETF-e in vse pogosteje vstopajo neposredno na lokalne borze. Januar je v Braziliji, Mehiki in Kolumbiji prinesel najmočnejši val tujega kupovanja v najmanj štirih letih, kažejo podatki regulatorjev in analitikov.
Takšen zagon pa ne odraža razpoloženja domačih vlagateljev, ki zaradi politične negotovosti ostajajo precej bolj previdni.
"Domači vlagatelji so praviloma bolj občutljivi na politična tveganja kot tuji," pravi BlackRockov vodja strategije za Latinsko Ameriko Benjamin Souza. Ob tem dodaja, da politična negotovost sicer lahko prestraši tudi tuje vlagatelje, a "na koncu trg vedno presodi, kje so potencialni donosi".
Poleg političnih dejavnikov vlagatelji kot dodaten vzvod rasti prepoznavajo tudi možnost znižanja obrestnih mer v nekaterih državah, kar bi lahko še okrepilo rast delniških trgov.
Na trgih se tako krepi prepričanje, da bo Banco Central do Brasil že marca začela zniževati ključno obrestno mero Selic, ki je pri 15 odstotkih najvišja v skoraj dvajsetih letih. V Mehiki pa je Banxico 5. februarja soglasno ohranil referenčno obrestno mero pri 7 odstotkih in s tem začasno ustavil cikel rahljanja denarne politike, ki se je začel pred skoraj dvema letoma.
"Ne glede na to, ali gre za znižanje obrestnih mer v nekaterih državah, ugodnejše politične spremembe ali podporo s strani surovinskih trgov, ostajamo do regije pozitivno naravnani," pravi Ola El-Shawarby, upravljavec portfelja pri VanEck, ki ima Latinsko Ameriko v svojih naložbah nadpovprečno zastopano.
.webp){kind=icon}
