Delnice so zmanjšale izgube, nafta pa se je oddaljila od najvišjih ravni v trgovanju, saj so vlagatelji presojali možnosti, da bi Iran sklenil dogovor za končanje vojne, medtem ko se je približeval rok, ki ga je postavil predsednik Donald Trump.
Upanje na diplomatski izhod iz konflikta se je okrepilo, potem ko je Axios poročal o napredku v pogovorih med ZDA in Iranom, čeprav bi bilo hitro premirje težko doseči. Indeks S&P 500 je izničil večino 1,2-odstotnega padca. Ameriška surova nafta se je gibala blizu 114 dolarjev. Prodaja triletnih ameriških državnih obveznic v vrednosti 58 milijard dolarjev je naletela na solidno povpraševanje.
ZDA so napadle vojaške cilje po iranskem otoku Harg, medtem ko je Trump pritiskal na državo, naj doseže dogovor pred torkovim rokom ob 20. uri, ob tem pa dejal, da bo "nocoj umrla celotna civilizacija", če se to ne zgodi. Obenem je pustil odprto tudi možnost dogovora in dejal, da bi lahko novi iranski voditelji z "drugačnimi, pametnejšimi in manj radikaliziranimi pogledi" dosegli sporazum.
Trump je 21. marca začel postavljati roke, da bi Iran prisilil k ponovnemu odprtju Hormuške ožine, po kateri potuje približno petina svetovnih pomorskih pošiljk nafte, in je časovnico nato večkrat podaljšal.
"Vlagatelji bodo verjetno ostali napeti, trgi pa najbrž ne bodo mogli oblikovati jasnih trendov, verjetno vse do jasnega razpleta pozneje zvečer," je dejal Paul Christopher iz Wells Fargo Investment Institute.
Po mnenju strategov pri Citadel Securities bi slabenje razpoloženja med malimi vlagatelji lahko nakazovalo, da se kratkoročno pripravlja odboj delniških trgov. Posamezni vlagatelji so prejšnji teden na platformi Citadel Securities postali neto prodajalci ameriških delnic in opcij, je povedal Scott Rubner; tak primer so od januarja 2020 zabeležili le 18-krat.
Čeprav so geopolitična tveganja ostajala v ospredju, so trgovci spremljali tudi najnovejše gospodarske podatke, da bi dobili namige o morebitnih učinkih vojne.
Kratkoročna inflacijska pričakovanja so marca poskočila najbolj v enem letu, saj so potrošniki ob začetku vojne na Bližnjem vzhodu pričakovali višje cene goriva in hrane, kaže raziskava newyorške podružnice ameriške centralne banke Fed, objavljena v torek.
Predsednik newyorškega Feda John Williams je za Bloomberg TV povedal, da njegov pogled na temeljne cenovne pritiske ostaja večinoma nespremenjen, čeprav pričakuje, da bodo višji stroški energije zaradi vojne zvišali skupno inflacijo.
Njegov kolega iz Chicaga Austan Goolsbee pa je dejal, da skok cen nafte skupaj z nizkim zaposlovanjem v podjetjih povečuje zaskrbljenost glede ameriškega gospodarstva. "Glede tega sem previden – oziroma nervozen," je Goolsbee dejal na dogodku v Detroitu.
.webp){kind=icon}
