Po letu dobičkov na Ljubljanski borzi prihajajo novi ETF, Vzajemna in ljudska obveznica

Leto 2025 je kapitalskim trgom prineslo zanimiv koktajl dogodkov, ki vlagateljem niso dopuščali mirnega spanca: novi rekordi na delniških trgih, rast cene zlata in srebra, odločitve centralnih bančnikov in preobrat v pričakovanjih glede obrestnih mer, trgovinske napetosti ter umetna inteligenca kot magnet za kapital.

V tem okolju je tudi Ljubljanska borza dobila veter v jadra – ne le zaradi globalnega razpoloženja, temveč zaradi kombinacije domačih posebnosti: ugodnih vrednotenj, močnih rezultatov nekaterih izdajateljev, bolj izrazite dividendne zgodbe ter premika varčevalnih navad, ki so jih pospešile izdaje ljudskih obveznic in napoved individualnih naložbenih računov (INR). Kdo jih bo ponudil, lahko preberete tu.

V številkah se je to poznalo tudi na ravni trga. Tržna kapitalizacija Ljubljanske borze je lani dosegla 17,65 milijarde evrov, promet pa 723 milijonov evrov, s čimer je za 40 odstotkov presegel promet v 2024. Pomemben, a pogosto spregledan signal o zorenju trga je tudi širitev baze vlagateljev: število imetnikov vrednostnih papirjev je po podatkih Ljubljanske borze zraslo z 82.012 v letu 2023 na 85.731 v letu 2024 in na 89.101 v letu 2025.

To je kontekst, v katerem bo leto 2026 vlagateljem po besedah Andraža Aša z Ljubljanske borze ponudilo še nekaj naložbenih priložnosti na domači borzi – nove ETF, novo (tretjo) ljudsko obveznico in tudi napovedano kotacijo Vzajemne, za katero se omenja knjigovodska vrednost malce nad 60 milijonov evrov. 

Prva kotacija: rekordna Krka, likvidnost selektivna

V prvi kotaciji se je lani najbolj jasno videlo, da je bila velikanska rast tečajev osredotočena na družbe, ki so ponudile največ zaupanja in potenciala, čeprav so vse delnice leto končale v zelenem. Krka je ob 323,7 milijona evrov čistega dobička v prvih devetih mesecih (medletna rast +15,2 odstotka) dosegla tudi najopaznejši premik v trgovanju: število trgovanih delnic je poskočilo na 1,71 milijona, kar pomeni za 43 odstotkov več glede na leto 2024. Letošnji rekordni tečaj Krke je zato mogoče brati kot rezultat dveh tokov hkrati: trdnih poslovnih številk in okrepljene tržne dinamike.

Še izrazitejši skok v prometu je zabeležila Zavarovalnica Triglav. Dobiček dosegel 118,9 milijona evrov (11,3-odstotna medletna rast), število trgovanih delnic pa je zraslo na 1,12 milijona, kar je 70 odstotkov več glede na leto 2024. Tudi tu je sporočilo podobno: če vlagatelji zaznavajo kombinacijo stabilnosti, dividendne zgodbe in preglednosti rezultatov, se likvidnost lahko zelo hitro izboljša.

Pri drugih imenih je bila slika bolj raznolika. Petrol je ob devetmesečnem dobičku 135,8 milijona evrov (+9,8 odstotka glede na 2024) zabeležil 17-odstotno rast števila trgovanih delnic (na 1,07 milijona), Luka Koper pa je ob devetmesečnem dobičku 62,4 milijona evrov (+26,4 odstotka) in 80-odstotnem skoku vrednosti povečala obseg trgovanja za 14 odstotkov, na 335 tisoč delnic.

Na drugi strani sta NLB in Cinkarna Celje lani izgubljali dinamiko trgovanja. Pri NLB je dobiček sicer ostal največji v skupini – 406 milijonov evrov, a je bil medletno nižji (−5,1 odstotka), hkrati pa je število trgovanih delnic upadlo za petino, na dober milijon. Največji upad prometa je zabeležila Cinkarna Celje: kljub rasti devetmesečnega dobička (16,3 milijona evrov, +11,7 odstotka glede na 2024) je obseg trgovanja zdrsnil na 551 tisoč delnic, kar pomeni 52-odstotni upad glede na leto 2024.

Razlogi? Ugodna izhodišča in nova baza vlagateljev

Blaž Hribar, član uprave Pokojninske družbe A, rast domačih delnic umešča v širši okvir vrednotenj in sprememb vlagateljskih navad. Po njegovi oceni je bil temelj v izhodiščih: slovenske delnice so bile dolgo ugodne v primerjavi s svetom. Hribar poudarja, da je prvi val zanimanja sovpadel z ljudsko obveznico, saj je del varčevalcev prvič odprl trgovalni račun in nato začel gledati tudi delnice. Kot pravi: "Če so imeli vlagatelji več denarja, so dodali še kakšno delnico."

Napoved INR in širša javna razprava o kapitalskem trgu sta to pozornost še utrdili, pri čemer je ozadje ustvarila tudi inflacijska izkušnja zadnjih let, ko je po njegovih besedah postalo bolj očitno, da denar na banki realno izgublja vrednost. So pa lani podobno velike donose ustvarili tudi sosednji trgi.

Marko Bolarič, borzni posrednik pri OTP banki, poudari predvsem vrednotenja in dividendno logiko. Spomni, da je bil domači trg po klasičnih kazalnikih videti poceni in zato privlačen tudi ob zavedanju, da gre za obrobni trg. "Vrednotenja so bila še konec leta 2024 res nizka ob dividendah, ki jih izplačujejo. Ko so se temu pridružili še boljši rezultati, več govorjenja o INR in pričakovanja, da se bo na trg prelilo več svežega denarja, se je rast vrednosti pospešila," pravi Bolarič. Kaj je bilo glavno? Po njegovih besedah gre za kombinacijo vsega tega.

Ljudska obveznica: tretja izdaja kot test leta 2026

Bolarič pojasnjuje, da je bila ljudska obveznica prelomna prav zato, ker je v domačem okolju ponudila "razumljiv" instrument in ga je država dobro skomunicirala in oglaševala. Po njegovih besedah je to dobra zgodba tudi zato, ker obe izdaji na trgu kotirata nad 100 odstotki, kar pomeni, da lahko vlagatelj pri prodaji doseže dodaten donos prek cene.

Tretja izdaja, napovedana za leto 2026, bo zato test, ali se bo na trg prelilo še več denarja. Bolarič si je drznil ugibati tudi o obrestni meri, ki naj bi jo tokrat ponudila država: "Po mojem mnenju bo med 2,45 in 2,7 odstotka, kar pomeni manjši pribitek glede na zadolževanje Slovenije na kapitalskem trgu," je ocenil.

 

Zakaj ni več korporativnih obveznic – in zakaj bi se to lahko spremenilo

Medtem ko so izdaje ljudskih obveznic okrepile trgovanje na obvezniškem delu Ljubljanske borze, pa je glede novih korporativnih obveznic še vedno vse tiho. Bolarič je pri tem zadržan predvsem zaradi likvidnosti: "Manjše izdaje bi bile na sekundarnem trgu težje trgovane, zato bi morali izdajatelji ponuditi višjo obrestno mero, kar zmanjša privlačnost financiranja prek trga."

Hribar pa kot predstavnik pokojninske družbe opozori, da institucionalni kupci za tak instrument obstajajo in da omejitev ni absolutna, temveč cenovna. Po njegovih besedah lahko podjetje izda tudi manjšo obveznico, a ne bo zastonj. "Slovenija je preprosto majhna, večina podjetij se še vedno financira bančno, nekatera (Krka) pa dolga sploh nimajo – zato je takih zgodb malo, tudi če interes kupcev obstaja," je prepričan Hribar.

Kaj gledati v 2026: rezultati, geopolitika, volitve in največje – tehnološko tveganje

Ko se pogled vlagateljev usmerja v leto 2026, Bolarič kot glavne sprožilce poudarja četrtletne rezultate podjetij ter zunanje dejavnike, kot so geopolitika, energenti in domače volitve. Hribar tveganja slika širše: še zlasti ga skrbijo tehnološki sektor (predvsem dolgoročno), fiskalna vzdržnost in evropska odvisnost. Hkrati pa priznava, da priložnosti obstajajo tudi tam, kjer so tveganja največja – vprašanje je le, pri kateri ceni in ob kakšni politični ter regulativni dinamiki.

Leto 2025 je Ljubljanski borzi prineslo dokaz, da se lahko ob pravih katalizatorjih premaknejo tako cene kot likvidnost, leto 2026 pa bo test nadaljevanja zgodbe. Z eno roko bo trg lovil konkretne sprožilce (nove ETF, kotacijo Vzajemne, tretjo ljudsko obveznico ter izdajo INR), z drugo roko pa se bo boril z zunanjimi dejavniki: geopolitiko, dragimi energenti in obrestnimi pričakovanji.