Bodo evropski vlagatelji prenehali kupovati ameriške delnice?

Ameriški minister za trgovino Howard Lutnick je elitam, zbranim v Davosu, dejal, da Trumpova administracija meni, da je globalizacija "propadla politika", ki je Ameriko pustila na cedilu. Le dan pozneje je njegov nadrejeni, predsednik Donald Trump, napovedal, da se bo ameriški delniški trg podvojil glede na rekordne ravni, za katere si sam odkrito pripisuje zasluge.

Med izjavama dveh ameriških milijarderjev se skriva očitna napetost: tuji vlagatelji so bili v zadnjih letih izjemno lačni ameriških delnic in so imeli ključno vlogo pri potiskanju osrednjih borznih indeksov na ravni, s katerimi se Trump rad hvali. Še posebej zagrizeni kupci so bili Evropejci.

Čeprav je Trump v zadnjem času nekoliko omilil retoriko do Evrope, na Wall Streetu ostaja zaskrbljenost, da bi njegova agresivna drža in podcenjevanje celine lahko iz trga izrinila ene največjih kupcev ameriških delnic. Pravzaprav se pojavljajo znaki, da se to že dogaja.

"Opažamo, da vse več strank želi razpršiti naložbe stran od ZDA. Ta trend se je začel aprila 2025, v zadnjem tednu pa se je še nekoliko pospešil," je dejal Vincent Mortier, glavni naložbeni direktor pri Amundi, največjem evropskem upravljavcu premoženja z 2.300 milijardami evrov sredstev v upravljanju.

Po njegovih besedah bo vsakršno razpletanje teh naložb "dolgotrajen in zapleten proces", saj bodo morali vlagatelji razmisliti, kako izstopiti iz glavnih referenčnih indeksov in kako se zavarovati pred tveganji, povezanimi z ameriškim dolarjem.

Evropski vlagatelji imajo v lasti približno 10.400 milijard dolarjev ameriških delnic – več kot polovico tega zneska pa imajo vlagatelji iz prav tistih osmih držav, katerim je Trump zagrozil s carinami. Ta poteza je v torek prispevala k 2,1-odstotnemu padcu indeksa S & P 500.

Evropejci imajo v lasti 49 odstotkov vseh ameriških delnic v tuji lasti – dovolj velik delež, da bi lahko predstavljal resno tveganje za trg, je v zapisu opozoril Hugo Ste-Marie, portfeljski in kvantitativni strateg pri Scotiabanki. "Če se bo razprševanje naložb pospešilo, bi to lahko sčasoma obremenilo ameriške delnice, obveznice in dolar," je dodal.

Treba je poudariti, da je malo verjetno, da bi Evropa lahko – ali sploh želela – enotno in usklajeno opustiti ameriške delnice. Tveganje za Wall Street ne izhaja samo iz vladnih odločitev. A ker Trumpove grožnje in žaljivke ne pojenjajo, upravljavci premoženja od Londona do Berlina in Madrida vse pogosteje prejemajo vprašanja strank o tem, kako vsaj nekoliko zmanjšati izpostavljenost do ameriških naložb.

Stran od Trumpa?

Dolga leta bi bila takšna poteza napačna, saj so ameriške delnice močno prehitevale primerljive razvite trge. A od Trumpove inavguracije se je slika spremenila: dolar je oslabel, evropske vlade pa so povečale javno porabo. Lani je indeks Stoxx 600 v dolarjih poskočil za 32 odstotkov, japonski Topix je pridobil 23 odstotkov, južnokorejski Kospi pa kar 80 odstotkov, medtem ko je ameriški referenčni indeks zrasel za 16 odstotkov. Kanadski indeks S&P/TSX Composite se je okrepil za 28 odstotkov in tako ameriški S & P 500 prehitel z največjo razliko v zadnjih 20 letih – še preden upoštevamo učinek valut.

Prodaja ameriških naložb bi pomenila velik preobrat za evropske vlagatelje, katerih ameriški portfelji so se v zadnjih treh letih povečali za 91 odstotkov oziroma za 4.900 milijard dolarjev, kar je posledica tako novih nakupov kot rasti cen, kažejo podatki ameriške centralne banke, objavljeni 9. januarja. Novejši podatki zaradi zaprtja vlade še niso na voljo.

Pokojninski sklad SISA iz Grenlandije, ki upravlja okoli sedem milijard danskih kron (1,1 milijarde dolarjev), ima približno 50-odstotno izpostavljenost do ZDA, predvsem prek delnic. Njegov upravni odbor razpravlja o morebitni dezinvesticiji. Doslej je bilo prodaje delnic malo, čeprav so nekateri pokojninski skladi, vključno z danskim AkademikerPension, že začeli zapuščati ameriške državne obveznice.

Značilno za svojo bojevito držo je Trump posvaril, da bi usklajene ali množične razprodaje sprožile "velik povračilni ukrep", s čimer je jasno dal vedeti, da finančne sankcije ostajajo možnost. Za nekatere v Evropi pa so grožnje postale preprosto preveč.

"Po petih letih obsežnih pritokov v ameriška sredstva – in ob šibkosti dolarja ter vse večji instrumentalizaciji ameriške valute – je razpršitev naložb zdaj v ospredju razmišljanj večine institucionalnih vlagateljev," je dejal Raphael Thuin, vodja strategij kapitalskih trgov pri pariškem Tikehau Capital, ki upravlja več kot 50 milijard evrov. Dodal je, da se o tem pogosto pogovarja s strankami v Evropi in Aziji.

"Ko se vlagatelji pripravljajo na nov cikel, menimo, da bi se letos lahko pospešilo preusmerjanje sredstev v evropska sredstva," je dodal.

Evropska stavka je dodatno tveganje

Čeprav je tveganje za ameriške delnice zaradi morebitne evropske kupne stavke za zdaj omejeno, to predstavlja še eno dodatno tveganje za trg, ki že kotira na zgodovinsko visokih vrednotenjih.

"To je okolje, v katerem res ni smiselno biti v celoti izpostavljen ameriškim delnicam ali ameriškim sredstvom, še posebej ne dolarju," je dejal Mathieu Racheter, vodja delniške strategije pri Julius Baer, ki upravlja 520 milijard švicarskih frankov sredstev.

Za prodajo ameriških sredstev kot odziv na Trumpove grožnje že obstaja precedens. Lani so kanadski vlagatelji zahtevali, naj njihovi pokojninski skladi zmanjšajo deleže ameriških delnic, potem ko je Trump dejal, da bi uporabil ekonomsko silo, da bi Kanado spremenil v 51. zvezno državo ZDA. Kanadski premier Mark Carney je v Davosu dejal, da morajo države, ki so se doslej zanašale na finančno integracijo z ZDA, svojo strategijo ponovno premisliti, saj je Trump to soodvisnost spremenil v orožje.

"Če bi vprašali ekonomista, kaj o carinah pravijo učbeniki, bi odgovoril, da bi to moralo prizadeti državo izvoznico. A kar trenutno vidimo – vsaj na finančnih trgih – je ravno nasprotno," je dejal Sebastien Page, glavni naložbeni direktor pri T. Rowe Price, ki upravlja skoraj 1.800 milijard dolarjev. "To spodbuja domače naložbe in razpršitev trgovinskih partnerjev."

Za zdaj dnevni podatki o tokovih v ETF-jih kažejo, da se povpraševanje tujih vlagateljev po ameriških delniških skladih ni bistveno spremenilo, so v sredo zapisali strategi JPMorgan Chase pod vodstvom Nikolaosa Panigirtzoglouja.

To pa se lahko v prihodnjih mesecih spremeni.

"Dolgoročno ni mogoče izključiti, da se bo teža ZDA v portfeljih prilagodila," je dejal Benjamin Melman, glavni naložbeni direktor pri Edmond de Rothschild Asset Management, ki upravlja 184 milijard švicarskih frankov sredstev.

Težava po mnenju nekaterih izhaja iz dejstva, da ZDA očitno opuščajo mednarodni red, ki temelji na pravilih in ki so ga same dolgo zagovarjale. To pomeni, da vlagatelji v prihodnje ne morejo več zaupati ne ameriškemu dolarju ne ameriškim naložbam, meni Lars Christensen, izvršni direktor in vodja analitike pri finančnem svetovalnem podjetju Paice.

"Ne gre za to, da bi se Evropa postavljala po robu ZDA," je zapisal na omrežju X. "Gre za preudarnost pri naložbah – za zmanjševanje tveganj."