Menedžerji v Davosu opozarjajo: Bo Evropa izgubila proti ZDA in Kitajski?

Ne glede na to, ali gre za farmacijo, umetno inteligenco ali obrambo, so vodilni menedžerji, ki so se ta teden udeležili Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu, Evropi poslali jasno opozorilo: ali bo spravila svoje zadeve v red ali pa jo bosta prehiteli Združene države Amerike in Kitajska.

V Davosu se je ta teden zbralo več kot 800 direktorjev z vsega sveta. Ti so kot ključne težave Evrope izpostavili pretirano regulacijo, okorno birokracijo in nezmožnost celine, da bi izkoristila svoj trg s približno 450 milijoni prebivalcev. Po njihovih besedah Evropa tvega, da bo zaostala v številnih panogah prihodnosti, zato so pozvali k bolj enotnemu nastopu in združevanju virov za krepitev konkurenčnosti.

"Nima smisla graditi italijanske korvete, francoske korvete, španske korvete, švedske korvete, nemške korvete in britanske korvete," je v intervjuju v Davosu dejal Pierroberto Folgiero, glavni izvršni direktor obrambne skupine Fincantieri. "V obrambo moramo vlagati več, a predvsem pametneje. Deliti si moramo platforme in projekte."

Čeprav te težave evropsko gospodarstvo bremenijo že dolgo, se razmere zdaj zaostrujejo. Trgovinska vojna ameriškega predsednika Donalda Trumpa in vse ostrejša konkurenca iz Kitajske v številnih ključnih evropskih industrijskih panogah dodatno povečujeta pritisk. Po mnenju direktorjev je nujna sprememba smeri Evrope, saj so na kocki gospodarska rast, delovna mesta in družbena kohezija.

Podjetniki so v Davosu iskali odgovore na pereča vprašanja, kot so visoki stroški energije, tekma na področju umetne inteligence, dobavne verige v razmerah vojaških konfliktov ter spreminjajoči se svetovni red.

Direktor Novartisa opozoril na zapleteno poslovno okolje

Opozorila, da Evropa zaostaja, so prišla iz več panog. Glavni izvršni direktor Novartisa Vas Narasimhan je denimo dejal, da uvajanje inovativnih zdravil v nekaterih evropskih državah zavirajo omejitve, medtem ko ZDA izvajajo pritisk na cene zdravil.

"Če želi Evropa trenutno privabljati naložbe tako kot ZDA in Kitajska, mora okrepiti svoj nastop," je dejal Narasimhan in izpostavil enostavnejše poslovno okolje v ZDA, kjer njegovo podjetje vlaga milijarde dolarjev v nove tovarne ter raziskave in razvoj. Evropske države je pozval, naj "cenijo naša zdravila in njihov vpliv na bolnike".

Bloomberg Mercury

 

Svet se po njegovih besedah "vse bolj deli na geopolitične bloke", zato se povečuje potreba po čim večji samozadostnosti znotraj teh blokov, zlasti na področjih energije in obrambe. "V teh strateških sektorjih se bodo morale dobavne verige skrajšati," je dejal Folgiero.

V farmacevtski industriji bodo krajše dobavne verige pomenile, da mora Evropa okrepiti razpoložljivost ključnih sestavin, saj se svetovne trgovinske napetosti stopnjujejo, je opozoril Michael Sen, glavni izvršni direktor nemške zdravstvene skupine Fresenius.

Po letih selitve proizvodnje v tujino je Evropa razvila "nezdravo" odvisnost od Kitajske pri t. i. učinkovinah za zdravila, je dejal v ponedeljkovem intervjuju v Davosu. To po njegovem pomeni tveganje za »orožjenje učinkovin v tem novem svetovnem redu«.

Kot pomembno oviro so direktorji izpostavili tudi visoke stroške poslovanja v Evropi. Visoke cene energije pomenijo, da v nekaterih ključnih panogah, kot sta avtomobilska industrija in umetna inteligenca, zmagujeta Kitajska in ZDA.

"To je zelo zahtevno okolje za sprejemanje dolgoročnih poslovnih odločitev," je dejal Conrad Keijzer, glavni izvršni direktor švicarskega kemičnega podjetja Clariant. Izpostavil je visoke cene plina v Evropi, ki pritiskajo na marže in silijo podjetja k odlaganju prihodnjih naložb v trajnostne projekte.

V nasprotju s tem so severnoameriška podjetja "v celoti naravnana na rast", je dejal Jan Jenisch, predsednik cementne družbe Amrize, osredotočene na ZDA in Kanado. Kot primer je navedel obsežno gradnjo podatkovnih centrov v ZDA. "Kar se dogaja na ameriškem trgu – tam so vodilni z velikimi tehnološkimi podjetji, vodilni pri satelitskih sistemih, postali so energetsko pozitivni in vodilni na področju umetne inteligence," je dejal.

Regulacija zavira inovacije

Dolgotrajna evropska regulacija je bila deležna številnih kritik. Nicola Mendelsohn, vodja globalnega poslovnega oddelka v Meta Platforms, je dejala, da je evropski regulativni režim otežil uvajanje in sprejemanje novih izdelkov umetne inteligence, poslovni voditelji pa so vse bolj razočarani.

Bloomberg Mercury

 

"Povezava med zapleteno regulacijo in zmožnostjo, da inovacije zaživijo in se razvijajo, je zelo jasna," je dejala v intervjuju z voditeljico Francine Lacqua na Bloomberg Television.

Nekateri evropski voditelji se teh pomanjkljivosti zavedajo. Francoski predsednik Emmanuel Macron je dejal, da mora Evropa poenostaviti predpise, ki podjetjem nalagajo pretirana bremena – s katerimi se v drugih delih sveta ne soočajo. V svojem govoru v Davosu je pozval k prednosti izdelkov "Made in Europe" ter poudaril, da je unija kapitalskih trgov nujna za financiranje potreb podjetij.

Po besedah vodje švedskega proizvajalca telekomunikacijske opreme Ericsson evropska prizadevanja za samozadostnost ne bodo preprosta. "Celotna pripoved o suverenosti v Evropi je nevarna," je v intervjuju v Davosu dejal Borje Ekholm. "Ne verjamem, da ima Evropa danes zmogljivosti, da bi bila zares suverena."