Dividendni paradoks SBITOP: višji tečaji, a še vedno privlačni donosi

Dividendna donosnost indeksa SBITOP se je v letu 2025 v primerjavi z letom prej znižala, predvsem zaradi rasti tečajev delnic, vendar po mnenju analitikov in upravljavcev premoženja ostaja slovenski kapitalski trg za vlagatelje še vedno zanimiv.

Ključni razlogi so stabilni poslovni rezultati podjetij, razmeroma konservativna izplačilna politika in dejstvo, da dividendni donosi slovenskih delnic tudi letos presegajo večino primerljivih alternativ z nizkim tveganjem. Poglejmo podrobneje, kdo je dividendni zmagovalec domačega borznega trga.

Kot pojasnjuje Tea Pevec, vodja raziskav pri Intercapital Securities, je povprečni dividendni donos indeksa SBITOP v letu 2025 znašal 5,9 odstotka, pri čemer so bile upoštevane cene delnic na dan pred objavo dividend. Gre za nižjo raven kot v letu 2024, ko je donos znašal 7,3 odstotka, a je bila ta številka deloma posledica izrednih izplačil. V letu 2024 so namreč nekatere družbe, med njimi Telekom Slovenije in Cinkarna Celje, izplačevale dobičke, ki jih v letu 2023 niso, kar je umetno zvišalo povprečni donos indeksa.

V letu 2025 so bila izplačila po besedah Pevčeve bolj "normalizirana", saj so družbe dividende izplačevale iz rednih, tekočih dobičkov, brez enkratnih anomalij. "Tudi dividendni donos v višini 5,9 odstotka je zelo atraktiven, saj večino indeksa SBITOP sestavljajo vrednostna podjetja z močnimi tržnimi položaji, ki pomemben del ustvarjenega dobička redno vračajo delničarjem," poudarja Pevec.

Dividendna donosnost indeksa SBITOP pod šestimi odstotki

Podrobnejši pogled na strukturo dividend v indeksu SBITOP za leto 2025 pokaže, da je skupna dividendna donosnost indeksa, ki znaša 5,9 odstotka, rezultat predvsem prispevkov največjih in kapitalsko najmočnejših družb. Največ k skupni donosnosti prispeva NLB, ki ob 22,15-odstotni uteži v indeksu prispeva kar 1,92 odstotne točke dividendne donosnosti. Banka bo dividendo izplačala v dveh delih, skupno 12,86 evra na delnico, kar ob cenah konec leta 2025 pomeni tudi najvišjo individualno dividendno donosnost v indeksu, 8,66 odstotka.

Drugi največji prispevek prihaja iz Krke, ki ima z 26,17 odstotka sicer najvišjo utež v indeksu, k skupni dividendni donosnosti pa prispeva 1,27 odstotne točke. Farmacevtska družba bo izplačala dividendo v višini 8,25 evra na delnico, kar pomeni 4,85-odstotno dividendno donosnost. Pomemben steber dividendne slike ostaja tudi Petrol, ki z 20,33-odstotno utežjo prispeva 1,08 odstotne točke, ob dividendi 2,10 evra na delnico in donosnosti 5,32 odstotka.

Če bi dividendno donosnost slovenskih bluechipov primerjali z drugimi varnimi naložbenimi razredi, je občutno višja od obrestnih mer za enoletne bančne depozite v Sloveniji, ki trenutno dosegajo največ okoli 2,5 odstotka. Tudi donos enoletnih slovenskih državnih obveznic, ki znaša približno 2,1 do 2,2 odstotka, ostaja bistveno nižji od dividendnega donosa delnic v indeksu SBITOP.

Lahko pričakujemo nadaljnjo rast dividend?

Pevčeva za leto 2026 pričakuje približno sedemodstotno rast povprečne ponderirane dividende indeksa SBITOP, kar bi ob nespremenjenih tečajih pomenilo dividendni donos okoli 5,2 odstotka. Tudi ob morebitni nadaljnji rasti cen delnic po njenem mnenju povprečni dividendni donos indeksa v prihodnjem letu ne bi smel pasti pod 4,5 odstotka.

Na to, da nižja dividendna donosnost v letu 2025 ni nujno slab znak, opozarja tudi Lojze Kozole iz borznoposredniške hiše Ilirika. Po njegovih besedah je SBITOP že tradicionalno izrazito dividendno usmerjen indeks, letošnje znižanje donosnosti pa je predvsem odraz rasti tečajev, ki je sledila izboljšanju poslovnih rezultatov podjetij. "Rast cen ni bila zgolj posledica sentimenta, temveč realnega izboljšanja temeljnih kazalnikov – višjih dobičkov, stabilnih denarnih tokov in zelo močnih bilanc z nizko zadolženostjo," poudarja.

"Slovenske delnice so tudi po skoku cen v letu 2025 v povprečju še vedno vrednotene razmeroma atraktivno. Res je, da se je razkorak do njihove pravične vrednosti zmanjšal, vendar se je hkrati izrazito izboljšalo poslovanje podjetij," ocenjuje Kozole. Po njegovih besedah pa bo uvedba davčno ugodnih INR računov marca 2026 na domači kapitalski trg prinesla nov, svež kapital slovenskih rezidentov.

Kozole izpostavlja tudi izrazit dividendni fokus domačih vlagateljev, ki ustvarja pritisk na uprave družb, da ob dobrih rezultatih ohranjajo ali celo povečujejo absolutni znesek izplačanih dividend. "Podjetja ne prodajajo le svojih izdelkov in storitev, temveč tudi svoje delnice, kar določa njihovo ceno kapitala. Zato lahko tudi ob višjih tečajih upravičeno pričakujemo nadaljnjo rast absolutne ravni dividend," dodaja.

Podobno razmišlja Rok Brezigar, samostojni upravitelj premoženja pri NLB Skladih, ki poudarja, da je dividendna donosnost SBITOP kljub letošnjemu padcu še vedno nad povprečjem večine razvitih evropskih trgov. "Višji tečaji sami po sebi ne zmanjšujejo privlačnosti slovenskega trga. Ključni ostajajo stabilna izplačila, dobra kapitalska struktura in dejstvo, da so dividende pri večini družb še vedno izplačane iz ustvarjenega dobička, ne pa z zadolževanjem," pravi.

Ob tem Brezigar opozarja tudi na omejitve slovenskega trga – predvsem nižjo likvidnost, večjo izpostavljenost regulatornim in političnim tveganjem ter odvisnost podjetij od evropskega gospodarskega cikla. Kljub temu meni, da je slovenski trg še vedno zanimiv za vlagatelje, ki iščejo kombinacijo zmernih vrednotenj in nadpovprečnih dividend.

Skupna ocena sogovornikov je, da leto 2025 ni prineslo preloma v dividendni zgodbi indeksa SBITOP, temveč njeno normalizacijo. Dividendna donosnost je bila nižja kot v izjemnem letu 2024, a ostaja trdno nad ravnmi alternativ z nizkim tveganjem, obeti za prihodnja leta pa ostajajo pozitivni – zlasti v luči stabilnega poslovanja podjetij, pričakovane rasti dividend in prihajajočih sprememb v domačem naložbenem okolju, kot je uvedba individualnih naložbenih računov.