Delničarjem NLB še ena dividenda tik pred božičem

Delničarji Nove Ljubljanske banke (NLB) so na današnji skupščini glasovali o predlogu uprave in nadzornega sveta NLB o dodatni delitvi bilančnega dobička za leto 2024. Predlog o delitvi 128,6 milijona evrov dobička oziroma 6,43 evra bruto na delnico so potrdili.

Izplačilo bo izvedeno 23. decembra 2025, pravico do dividende pa bodo imeli tisti vlagatelji, ki bodo kot delničarji vpisani v centralni register pri KDD 22. decembra (znanem kot presečni dan). Uprava in nadzorni svet sta obenem predlagala, da se preostanek bilančnega dobička ne razdeli in ostane v obliki zadržanega dobička, ki krepi stabilnost kapitala banke.

NLB je v obetih za leto 2025 napovedala izplačilo 50 odstotkov čistega dobička Skupine NLB za leto 2024, kar znaša 257,2 milijona evrov (12,86 evra bruto na delnico). Prvo tranšo dividende v višini 128,6 milijona evrov je banka izplačala že junija 2025.

Delnica NLB se je v današnjem trgovanju podražila za 0,55 odstotka, tečaj se je oblikoval pri 182 evra (glede na današnji tečaj to predstavlja sedemodstotno bruto dividendno donosnost, več o dogajanju na Ljubljanski borzi preberite na povezavi). V zadnjih šestih mesecih je pridobila petino vrednosti.

NLB ob devetmesečju presegla lanskoletne prihodke

NLB Skupina je v tretjem četrtletju dosegla čisti dobiček v višini 131,6 milijona evrov, kar je medletno odstotek manj, skupaj pa je ta v prvih devetih mesecih znašal 406 milijonov evrov. Skupni prihodki so v prvih devetih mesecih kljub padcu obrestnih mer za 150 bazičnih točk za štiri odstotke presegli lanske v primerljivem obdobju in znašali 963 milijonov evrov.

Na prvi pogled presenetljivo odporno poslovanje NLB glede na drugačno monetarno okolje kot lani temelji predvsem na nadaljnji rasti posojil. Skupna bruto posojila so se od začetka leta povečala za 11 odstotkov, predvsem zaradi stabilizacije obrestnih mer. Rast je bila raznolika; v Sloveniji so se posojila podjetjem in državi povečala za 10 odstotkov, posojila prebivalstvu pa za osem odstotkov, medtem ko je na trgih JVE rast posojil dosegla med 13 in 14 odstotkov, kar je odraz tako makroekonomskih dejavnikov kot izboljšane prodajne učinkovitosti.

Večji obseg kreditov je skoraj v celoti izravnal učinek nižjih povprečnih obrestnih mer pri kreditih strankam, z negativnim neto učinkom 0,7 milijona evrov, brez upoštevanja večjega števila dni v četrtletju. 

Nato je konec novembra NLB vlagateljem prodala obveznico, ki bo kupcem prinesla visok, 6,5-odstotni letni donos. ​S prodajo obveznice AT1 je NLB zbrala 300 milijonov evrov kapitala. Za obresti bo tako plačala 19,5 milijona evrov na leto Obveznica nima roka zapadlosti, ima pa možnost odpoklica po petih letih. V tem primeru banka lastnikom plača glavnico in obresti, obveznica pa neha obstajati.

Vlagatelji so transakcijo dobro sprejeli, so sporočili iz NLB, končna knjiga naročil je presegla milijardo evrov, torej trikrat več od ponujenega obsega obveznic. Obveznice so pri bonitetni agenciji S&P Global Ratings pridobile oceno BB-.

"Vlaganje v obveznice AT1 je lahko zelo tvegano; včasih jih opisujejo kot naložbe z visokim donosom, na katerih je pritrjena ročna granata," so zapisali pri Bloombergu.

Iz NLB so še sporočili, da so letos na dobri poti, da do leta 2030 dosežejo svoje strateške cilje – več kot 50 milijard evrov bilančne vsote, več kot dve milijardi evrov prihodkov in več kot milijardo evrov dobička, pri čemer ohranjajo izplačila dividend med 50 in 60 odstotkov dobička preteklega leta.