Dividende avstrijske Addiko ostajajo zamrznjene zaradi lastniških zapletov

Avstrijska Addiko Bank je v letu 2025 ustvarila 44 milijonov evrov čistega dobička, kar je nekoliko manj kot leto prej, ko je dobiček znašal 45,4 milijona evrov. Banka je kljub zahtevnemu okolju nižjih obrestnih mer, ki so vplivale na obrestne prihodke, ohranila stabilen rezultat.

Čisti obrestni prihodki so se zmanjšali za 1,8 odstotka, na 238,4 milijona evrov, medtem ko so se prihodki iz provizij in nadomestil povečali za 7,6 odstotka, na 78,5 milijona evrov. Poslovni rezultat je znašal 109,8 milijona evrov, kar je nekoliko manj kot leto prej.

Rast poslovanja je banka dosegla predvsem v svojih ključnih segmentih. Potrošniška posojila so se povečala za 20 odstotkov, posojila malim in srednjim podjetjem pa za 11 odstotkov. Skupna kreditna knjiga banke je dosegla približno 3,7 milijarde evrov.

Kapitalska ustreznost banke ostaja visoka. Količnik CET1 se je izboljšal na 22,4 odstotka, medtem ko se je delež slabih posojil znižal na 2,5 odstotka, s čimer se je izboljšala tudi kakovost kreditnega portfelja.

Lastniška sestava ostaja odprto vprašanje

Za vlagatelje pa je trenutno pomembnejše vprašanje lastništva banke, ki že dalj časa povzroča regulatorne zaplete.

Kapital banke je konec leta 2025 znašal 195 milijonov evrov, razdeljen pa je bil na 19,5 milijona delnic z glasovalno pravico. Po odbitku lastnih delnic je bilo v obtoku približno 19,29 milijona delnic.

Po podatkih iz letnega poročila nihče od delničarjev neposredno ali posredno ne presega 9,99 odstotka lastništva, kar pomeni, da je delniška sestava formalno razpršena.

Pomemben delež pa ima srbska finančna družba Alta Group, ki ima neposredno približno 9,63 odstotka delnic banke. Poleg tega ima prek finančnih instrumentov pravice še do približno 19,96 odstotka delnic, vendar je izvršitev teh instrumentov pogojena z regulatornim soglasjem. Rok za njihovo izvršitev je bil po zadnjih informacijah podaljšan do 30. junija 2026.

Prav vprašanja glede dejanskega lastništva so bila v preteklosti predmet nadzora regulatorjev. Evropska centralna banka je leta 2024 izrekla sankcijo zaradi preseganja desetodstotnega lastniškega praga brez regulatornega dovoljenja, kar je sprožilo dodatni nadzor nad lastniško sestavo banke.

Izplačilo dividend ostaja začasno ustavljeno

Zaradi regulatornih nejasnosti glede lastništva banka za leto 2025 ni predlagala izplačila dividend. Uprava je pojasnila, da je odločitev sprejeta v skladu s pričakovanji nadzornih organov, dokler vprašanja glede lastniške sestave ne bodo dokončno razrešena.

Vodstvo banke sicer poudarja, da je cilj vrnitev k rednemu nagrajevanju delničarjev. Če bi regulatorji dovolili izplačilo dividend, bi banka razmišljala o izplačilu približno polovice letnega dobička, večje izplačilo pa bi zahtevalo dodatno odobritev regulatorja.

Addiko znova v središču prevzemnih špekulacij

Lastniška vprašanja ohranjajo Addiko tudi v središču prevzemnih špekulacij v regiji. Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak ni želel komentirati morebitnih načrtov glede nakupa deležev oziroma prevzema Addika.

"Glede tega nimam ničesar za povedati," je dejal in spomnil, da je NLB kot javna delniška družba že pred dvema letoma oddala ponudbo za prevzem delnic avstrijske banke, vendar je bila ta neuspešna (koliko bi morala NLB ponuditi danes za delnico, pišemo na povezavi).

Slovenski mediji so medtem poročali o domnevnih pogovorih med družbo Alta Group in NLB glede odkupa Altinega deleža v Addiku, kar bi lahko znova odprlo vprašanje lastništva banke.