Borzni pregled: ECB, slovenska borzna renesansa, kriza Tesle

Na borznem parketu so prejšnji teden odmevali odločitev ECB, da ohrani obrestne mere na zdajšnjih ravneh, trgovinski sporazum med Japonsko in ZDA, ki je podražil japonske delnice, in porazni poslovni rezultati ameriške Tesle. Kar zadeva domači trg, smo pisali o renesansi slovenskih kapitalskih trgov, pocenitvi delnice novomeškega farmacevta Krka in izjemni rasti delnice Luke Koper v tem letu.

Poglejmo najprej borze. Japonska indeksa Nikkei in Topix sta zaradi trgovinskega sporazuma, ki ga je Tokio sklenil z Washingtonom, zrasla vsak za približno 3,5 odstotka. Podražile so se predvsem delnice japonskih avtomobilskih proizvajalcev. V Aziji je kitajski indeks CSI 300 zrasel za 1,41 odstotka, hongkonški Hang Seng za 1,59 odstotka, korejski indeks Kospi pa za 0,15 odstotka.

V Evropi je nemški indeks DAX izgubil 0,67 odstotka, francoski indeks CAC 40 je ostal nespremenjen, londonski FTSE 100 je pridobil 1,28 odstotka, panevropska Stoxx Europe 600 in Stoxx Europe 50 pa 0,42 odstotka oziroma 0,25 odstotka. 

ECB sprejel odločitev o obrestnih merah

Svet Evropske centralne banke (ECB) je v četrtek odločil, da ohrani vse tri ključne obrestne mere na zdajšnjih ravneh. To pomeni, da za deponiranje čez noč pri centralni banki znaša še naprej dva odstotka, za operacije glavnega refinanciranja in mejno posojanje pa pri 2,15 oziroma 2,40 odstotka.

 

 

Inflacija je pri ciljnih dveh odstotkih, novi podatki pa se skladajo s predhodno oceno Sveta ECB glede inflacijskih gibanj. Notranji cenovni pritiski še vedno popuščajo, rast plač se upočasnjuje. "Deloma kot posledica prejšnjih znižanj obrestnih mer se je gospodarstvo do zdaj v zahtevnem globalnem okolju izkazalo za na splošno odporno. Hkrati pa ostaja okolje izjemno negotovo, zlasti zaradi trgovinskih sporov," so zapisali v sporočilu javnosti.

ECB si bo prizadevala inflacijo na srednji rok ohranjati na ciljni ravni dveh odstotkov.

Lov na dividendo tik pred njenim izplačilom. Se to splača?

Marsikateri vlagatelj, še zlasti začetnik, se odloči za nakup delnic družbe, ki izplačuje visoke dividende, tik pred tako imenovanim dnem upravičenosti do dividende. To je zadnji trgovalni dan oziroma presečni dan, ko ima delničar družbe pravico do izplačila dividende. Toda – ali je to res dobra in donosna poteza?

Dividende so za vlagatelje pomemben vir pasivnega donosa, zato je pomembno, da razumejo, kdaj so upravičeni do dividende, kdaj se izplačajo ter koliko to stane. 

Kaj morajo vlagatelji vedeti o letos najbolj donosni borzi na svetu

Slovenski kapitalski trg doživlja renesanso. Če bi lahko izmerili sentiment z indeksom strahu in pohlepa, bi bil ta na ljubljanski borzi trenutno v območju pohlepa. 

Osrednji indeks SBITOP, v katerem je vključenih devet slovenskih blue chipov, je letos s skoraj 40-odstotno donosnostjo v lokalni valuti drugi najdonosnejši borzni indeks na svetu, prvo mesto je zasedel ganski GSE Composite Index s 64-odstotno donosnostjo, preračunano v evre, razkrivajo podatki Bloomberga.  

 

 

Na tem seznamu je slovenski indeks v družbi zelo eksotičnih indeksov, poleg že omenjenega ganskega so tu še atenski, korejski, varšavski, izraelski … Slovenski kapitalski trg sodi med tako imenovane mejne trge (frontier markets), 28. junija pa ga je globalni ponudnik indeksov MSCI Slovenijo skupaj z Estonijo, Litvo, Latvijo in Romunijo uvrstil v novoustanovljeno podkategorijo napredni mejni trgi (Advanced Frontier Markets).

"Ta razvrstitev je pomemben korak k večji mednarodni prepoznavnosti Slovenije in dokaz zrelosti slovenskega kapitalskega trga," so povedali na finančnem ministrstvu, ki ga vodi Klemen Boštjančič. Cilj Slovenije je uvrstitev med trge v razvoju.

Lovimo vrh iz leta 2007.

STA

 

Bodo Trumpove carine proti Putinu zlomile Krkino hrbtenico?

Ameriški predsednik Donald Trump je minuli teden Rusiji zagrozil, da mora v 50 dneh končati zavojevanje Ukrajine, ali pa bo proti Kremlju uvedel 100-odstotne carine. Sekundarne carine bi utegnile najbolj prizadeti države, s katerimi ima Rusija kljub sankcijam in embargu še dejavno trgovino. Na vrhu seznama sta sicer Rusija in Indija s po 244 oziroma 68,7 milijarde dolarjev bilateralne blagovne menjave, a zraven je tudi Slovenija. Ta si je lani z Rusijo izmenjala za 1,28 milijarde evrov blaga, v več kot 60 odstotkih izvoza farmacevtskih izdelkov, kjer prednjači novomeška Krka.

 

 

Slovenija je v letu 2024 v Rusijo izvozila za dobrih 1,1 milijarde evrov blaga, uvozila pa ga je za 117 milijonov, kažejo podatki javne agencije Spirit. Rusija je za Slovenijo še vedno na precej visokem 21. mestu med trgovinskimi partnericami. Ob tem glavni ekonomist pri Gospodarski zbornici Slovenije Bojan Ivanc za zadnjih 12 mescev navaja podatek, da večino bilateralne trgovine z vidika izvoza v 69 odstotkih oziroma 860 milijonih evrov pomenijo farmacevtski izdelki. Se Krki na najpomembnejšem ruskem trgu obetajo ameriške sankcije?

Delnica novomeške Krke je v torkovem trgovanju izgubila več kot štiri odstotke vrednosti, potem ko je zadnjih nekaj dni vztrajala tik pod psihološko mejo 200 evrov. V petek je bilo za delnice novomeškega farmacevta treba odšteti 195,50 evra.

Morebitne ameriške sekundarne carine na ruske trgovinske partnerice ne bodo imele negativnega učinka na poslovanje Krke na njenem glavnem izvoznem trgu. Prodaja farmacevtskih izdelkov je namreč kljub vojnim sankcijam dovoljena pod določili Ženevske konvencije, Slovenija pa po besedah ekonomista in predavatelja Mateja Lahovnika tudi ne krši nobenih sankcij proti Rusiji.

Dosežen dogovor med EU in ZDA

Evropska unija (EU) je dosegla dogovor z ZDA, po katerem EU čakajo 15-odstotne carine na večino izvoza. Donald Trump je dogovor napovedal v nedeljo po srečanju s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. Dejal je, da bo carina veljala tudi za avtomobile. Evropska voditeljica je izjavila, da bo stopnja "vseobsegajoča", ameriški predsednik pa je kasneje pojasnil, da to ne vključuje farmacevtskih izdelkov in kovin. "Jeklo in aluminij ostajata nespremenjena," je dodal ameriški predsednik.

Terminske pogodbe na evropske delnice so danes poskočile, nekateri pa svarijo, da bi lahko kratkoročni rasti sledili novi padci. Več pišemo v članku Po dogovoru EU-ZDA opozorilo vlagateljem.

Zakaj je delnica Luke Koper letos pridobila več kot 50 odstotkov

Delnica Luke Koper je od začetka leta pridobila več kot 50 odstotkov vrednosti in trenutno kotira pri 62 evrih za delnico. To je predvsem posledica dobrih poslovnih rezultatov v letu 2024, nadaljevanja pozitivnega trenda v prvem četrtletju 2025 in obsežnega investicijskega cikla.

Luka Koper se je utrdila kot ključna severnojadranska luka za dostop do trgov srednje in vzhodne Evrope. To ji omogočata raznolika pristaniška infrastruktura in močna železniška povezanost z notranjostjo. Kar polovica tovora, ki prispe v Koper, se v notranjost EU odpelje z vlakom – največji delež v celotnem Sredozemlju.

Ta delež se bo še povečal z izgradnjo drugega tira.

Elon Musk: Sledilo bi lahko še nekaj težjih četrtletij

Tesla je s četrtletnimi rezultati (obdobje april–junij), ki jih je objavila v sredo, razočarala vlagatelje, kar je vplivalo na vrednost delnice – po sredinem trgovanju se je pocenila za skoraj 5,5 odstotka. Objavljeni rezultati kažejo, da so prihodki znašali 22,5 milijarde dolarjev, kar pomeni 12-odstotno znižanje v primerjavi z istim četrtletjem leto prej. To je največji upad v zadnjem desetletju, je poročal Bloomberg. Dobiček (prilagojen) je znašal 40 centov na delnico, kar je bilo manj od že znižanih pričakovanj Wall Streeta – pričakovali so 42 centov.

Pozneje letos bo ameriška vlada ukinila še 7.500 dolarjev spodbude na električna vozila. Kako bo to vplivalo na Teslino prodajo? Elon Musk je dejal, da bi lahko sledilo še nekaj težjih četrtletjih. "Ne pravim, da jih bomo imeli, a bi jih lahko – veste, četrto četrtletje, prvo, morda drugo – ampak ko bomo v drugi polovici prihodnjega leta dosegli avtonomijo v večjem obsegu, zagotovo do konca prihodnjega leta, bi bil presenečen, če ekonomika Tesle ne bi bila zelo prepričljiva."

Kriza Tesle.

Ameriški dolar ohranja moč, a tveganja ostajajo

Amerika je znova zvišala zgornjo mejo dolga, tokrat za kar pet tisoč milijard dolarjev, kar je največje zvišanje v zgodovini ZDA. Takšna poteza odpira številna vprašanja o njenem vplivu na gospodarstvo. Država je namreč že zdaj močno zadolžena, saj razmerje med javnim dolgom in BDP presega 100 odstotkov, napovedi pa kažejo na nadaljnjo rast tega razmerja v prihodnjih letih.

Vprašanje ameriške zgornje meje zadolževanja postaja redna tema svetovnega zanimanja, saj ima posledice za finančne trge, zlasti za trg državnih obveznic. Vsakič, ko ZDA dosežejo zakonsko določeno raven zadolženosti, mora kongres odobriti zvišanje, da bi se izognili tehničnemu bankrotu in omogočili nadaljnje financiranje državnih izdatkov.

Vendar pa naraščajoči javni dolg v kombinaciji z višjimi obrestnimi merami draži njegovo financiranje.

Kitajske delnice s 40-odstotnim zaostankom. Je to priložnost ali past?

Ponedeljek je ameriški indeks S&P 500 spet zaključil rekordno visoko, saj je prebil 6.300 točk. Rast primarno poganjajo delnice iz skupine veličastnih sedem. Vse več pa je tudi glasov, ki opozarjajo na visoko vrednotene ameriške delnice in na napihovanje balona. 

 

 

Na drugi strani poloble pa se piše drugačna zgodba. Ne govori o borznem balonu, temveč o priložnostih, ki jih lahko vlagatelji ujamejo na trgu, za katerega nekateri pravijo, da se ponuja s popustom. Indeks MSCI China je ta hip skoraj 40 odstotkov pod zadnjim vrhom, ki ga je dosegel leta 2021. Letos pa je indeks ustvaril sedemodstotno donosnost (preračunano v evre). 

Je lahko Kitajska zanimiva naložbena priložnost za vlagatelje? Kakšna so tveganja?

Bloomberg

 

Zakaj je danes nemogoče ponoviti uspeh Warrena Buffetta

Warren Buffett, legendarni vlagatelj, ki je preoblikoval podjetje Berkshire Hathaway v konglomerat, vreden okoli 1,2 bilijona dolarjev, je na začetku maja sporočil, da se bo konec leta umaknil s položaja izvršnega direktorja, s čimer se poslavlja od šest desetletij dolgega vodenja družbe, ki je oblikovalo ameriški poslovni svet in svet vlaganja.

Njegov večdesetletni uspeh temelji na gradnji portfelja, v katerem je vključenih več znanih podjetij, kot so Geico, Coca-Cola, American Express in železnica BNSF. Vendar pri Buffettu ni šlo za talent pri izbiri delnic. Njegova formula za uspeh je vsebovala več bistvenih sestavin, pravi Vasko Bogdanovski iz investicijske hiše Opfolio Investicii.

Kaj spremljamo ta teden?

Ponedeljek, 28. julij

• Surs bo objavil prihodke od prodaje v storitvenih dejavnostih.

Torek, 29. julij

• V ZDA bodo objavili podatke o službah JOLTS, blagovno trgovinsko bilanco in zaupanje potrošnikov.
• V Španiji bodo objavili podatke o BDP.
• Podatke o poslovanju bodo objavili Visa, Spotify, Booking, Boeing in L'Oreal.

Sreda, 30. julij

• Surs bo objavil indekse uvoznih cen.
• V Franciji bodo objavili podatke o BDP.
• V Nemčiji bodo objavili podatke o maloprodaji in BDP.
• Podatke o BDP bo objavil tudi Eurostat.
• V ZDA bodo objavili podatke o BDP in prodaji domov.
• Fed bo sprejel odločitve o obrestnih merah.
• O poslovanju bodo poročali HSBC, Microsoft, Meta, Adidas, Airbus, Mercedes, Qualcomm in UBS.

Četrtek, 31. julij

• Surs bo objavil podatke o inflaciji.
• Na Japonskem bodo objavili podatke o industrijski proizvodnji.
• Na Kitajskem bodo objavili podatke o proizvodnem PMI.
• Japonska centralna banka bo odločala o obrestnih merah.
• V Franciji bodo objavili podatke o inflaciji.
• V Nemčiji bodo objavili podatke o brezposelnosti in inflaciji.
• Eurostat bo objavil podatke o brezposelnosti.
• O poslovanju bodo poročali Apple, Amazon, Mastercard, Shell in Unilever.

Petek, 1. avgust

• Trumpov carinski rok.
• Na Japonskem bodo objavili podatke o brezposelnosti.
• V Nemčiji, Franciji, ZDA in Združenem kraljestvu bodo objavili indekse PMI.
• Eurostat bo objavil podatke o inflaciji.
• V ZDA bodo objavili podatke o brezposelnosti.
• O poslovanju bo poročal Exxon Mobil.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar