Delnica Luke Koper je od začetka leta pridobila več kot 50 odstotkov vrednosti in trenutno kotira pri 62 evrih za delnico. To je predvsem posledica dobrih poslovnih rezultatov v letu 2024, nadaljevanja pozitivnega trenda v prvem četrtletju 2025 in obsežnega investicijskega cikla.
Luka Koper se je utrdila kot ključna severnojadranska luka za dostop do trgov srednje in vzhodne Evrope. To ji omogočata raznolika pristaniška infrastruktura in močna železniška povezanost z notranjostjo. Kar polovica tovora, ki prispe v Koper, se v notranjost EU odpelje z vlakom – največji delež v celotnem Sredozemlju.
Ta delež se bo še povečal z izgradnjo drugega tira. Železniški transport je cenejši od cestnega, kar Kopru zagotavlja pomembno konkurenčno prednost v primerjavi z drugimi sredozemskimi pristanišči.
Preberi še

Pocenitev Krkine delnice – kaj se dogaja?
Delnica sprva izgubila dobre štiri odstotke, kasneje se je tečaj znova okrepil.
22.07.2025

Kaj morajo vlagatelji vedeti o letos najbolj donosni borzi na svetu
Slovenski indeks SBITOP je letos s 40 % najbolj donosen indeks na svetu. Bo kmalu prebil vrh iz leta 2007?
23.07.2025

Slovenska polletna borzna pravljica: Kaj nas čaka do konca leta?
Indeks SBITOP še precej daleč od rekorda, a letošnji donosi so zavidanja vredni.
01.07.2025
Leta 2024 je Luka Koper ustvarila 330 milijonov evrov čistih prihodkov – šest odstotkov več kot leto prej in dva odstotka nad načrti. Operativni dobiček (EBIT) je znašal 67 milijonov evrov (10 odstotkov več kot 2023, 33 odstotkov nad načrti), čisti dobiček pa je dosegel 60 milijonov evrov (sedemodstotna rast). Bruto dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA) je znašal 100 milijonov evrov, marža EBITDA pa 31 odstotkov. Razmerje med neto dolgom in EBITDA je bilo –0,1, kar pomeni izjemno nizko zadolženost.
Največja prednost Luke Koper je visoka stopnja diverzifikacije. Gre za edino luko na Jadranu, ki deluje tako rekoč v vseh pristaniških segmentih.
Leta 2024 je skupni pomorski pretovor dosegel 23 milijonov ton, kar je triodstotna rast. Koper je postavil nov rekord v kontejnerskem pretovoru z več kot 1,1 milijona TEU (gre za 20 čevljev dolg ladijski zabojnik), kar je šest odstotkov več kot leto prej in štiri odstotke nad načrti.
Medtem ko so kontejnerski in tekoči tovori rasli, je bil zaznan rahel upad v pretovoru avtomobilov – 885 tisoč vozil oziroma tri odstotke manj. Kljub temu Luka Koper ostaja eno ključnih avtomobilskih pretovornih središč v Sredozemlju. Tudi turistični promet je zrasel: 125.329 potnikov na križarkah (štiri odstotke več).
Kapitalske investicije so leta 2024 dosegle 55,5 milijona evrov (33-odstotna rast). Med ključne projekte sodijo: zaključek gradnje sončne elektrarne moči 3,3 megavata (MW), začetek gradnje novega potniškega terminala, končanje modernega kamionskega terminala v Serminu ter priprava projekta razširitve severnega dela prvega pomola v vrednosti 152,9 milijona evrov.
V prvem četrtletju 2025 je Luka Koper nadaljevala pozitiven trend: ustvarila je 20 milijonov evrov čistega dobička (54 odstotkov nad načrtom, 30 odstotkov več kot leto prej), prihodki so dosegli 91 milijonov evrov (+14 odstotkov), EBIT pa je znašal 24 milijonov evrov (57 odstotkov nad načrti). Luka Koper je uvedla nove ladijske linije iz Azije, kar je še utrdilo njeno vlogo strateškega vozlišča na Jadranu.
Z vidika vrednotenja se delnica Luka Koper uvršča med uravnotežene investicijske priložnosti. V primerjavi z evropskimi tekmicami ima konkurenčne kazalnike: P/E 13, EV/EBITDA 8 in maržo EBITDA 31 odstotkov.
Luka Koper tako po marži prekaša Hamburg in Reko, vendar zaostaja za Pirejem in Solunom. Reka izstopa z nizkim večkratnikom dobička (P/E) 10, a zelo visokim EV/EBITDA (21), kar kaže na tržno neravnovesje. Pri tem je treba upoštevati, da so bili za Reko uporabljeni rezultati iz leta 2024, saj je delnica v zadnjem mesecu poskočila za 100 odstotkov, kar kaže na špekulativne razloge, ne pa na temeljne kazalnike.
Na skupščini Luke Koper so delničarji potrdili dividendo v višini 2,10 evra na delnico, kar pomeni 3,4-odstotni dividendni donos – bolje od hrvaškega indeksa CRO10 (2,6 odstotka), vendar slabše od slovenskega SBITOP (4,9 odstotka).
Kljub že doseženemu močnemu tečajnemu nihanju v letu 2025 Luka Koper ohranja trdne temelje za nadaljnjo rast. Majhna zadolženost, stabilna marža, strateške investicije in logistična vpetost v evropske dobavne verige utrjujejo njen položaj ključnega infrastrukturnega igralca z dolgoročnim potencialom.
Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...