Slovenska polletna borzna pravljica: Kaj nas čaka do konca leta?

Indeks Ljubljanske borze SBITOP je zadnji junijski dan končal pri vrednosti 2.276,09 indeksne točke, kar pomeni, da je v pol leta zrasel za skoraj 37 odstotkov. S takšno rastjo je Ljubljanska borza ena najdonosnejših na svetu, pa čeprav je še nekaj sto točk oddaljena od rekordne vrednosti iz jeseni 2007, ko je omenjeni indeks celo presegel 2600 točk.

Se bo borzna pravljica do konca leta nadaljevala? 

Prvo polletje leta 2025 na Ljubljanski borzi si bomo še kako zapomnili. Petrol je pred dnevi presegel tržno kapitalizacijo dveh milijard evrov, milijardni mejnik je prečkala Zavarovalnica Triglav. Največja slovenska banka NLB je dober teden prej prvič segla čez tri milijarde evrov. Še pred pred tem je navduševala Krka. Že v prvem trimesečju je postala prva družba na Ljubljanski borzi s tržno kapitalizacijo pet milijard evrov, danes pa ta znaša že 6,3 milijarde evrov.

Pregled podatkov o donosih delnic prve kotacije ob prvem polletju kažejo, da ne glede na to, kam bi vložili denar, bi v šestih mesecih vložek povečali za vsaj 17,65 odstotka (NLB), v najboljšem primeru pa bi bil donos več kot 58-odstoten (Petrol). Če bi sredstva razpršili s takšno utežjo, kot ga imajo delnice v indeksu Ljubljanske borze SBITOP, bi si zagotovili več kot 36-odstotni donos. K še višjim donosom prispevajo dividende (kdo jih je že izplačal, kdo jih še bo in v kakšni višini, pišemo na povezavi), ki za osmerico težkokategornikov slovenske borze znašajo v povprečju nekaj več od pet odstotkov (bruto).

So krivi individualni naložbeni računi?

"Investitorji v delnice, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, so lahko zelo zadovoljni z donosi v prvem polletju tega leta," je dejal višji upravljavec investicijskih skladov pri Triglav Investments Matjaž Dlesk. Po njegovem mnenju je ena od mogočih razlag za tolikšno rast pričakovana uvedba individualnih naložbenih računov (INR), s čimer bo vlaganje v delnice postalo z davčnega vidika bolj privlačno.

"Donosi so odlični, dvomestne številke so izjemen rezultat," je komentiral direktor Ilirike Igor Štemberger. Tako kot Dlesk tudi on izpostavlja sprejem zakonodaje, ki nam bo drugo leto prinesla individualne naložbene račune. "Pričakovati je - glede na aktualnost tega produkta - velik interes slovenskih državljanov. Trdno sem prepričan, da tisti, ki lahko in ki delnice poznajo, kupujejo delnice tudi vnaprej. Trdno sem prepričan, da bo tudi naslednje leto glede na aktualne INR naš trg v fokusu nakupov."

Kdo poganja rast? "Po malem vsi. Naložbe so s strani tako institucionalcev in velikih slovenskih podjetij kot tudi manjših investitorjev," pravi direktor Ilirika. Dodaja, da so "INR že prispevali k rasti in še bodo".

Ob INR je Rok Brezigar iz NLB Skladov dejal, da je visoka rast tečajev slovenskih delnic predvsem posledica dobrega poslovanja domačih podjetij, ki so v večini primerov presegla pričakovanja vlagateljev: "Kljub občutni rasti so slovenske delnice glede na kazalnike vrednotenja – kot je na primer razmerje med ceno in dobičkom – še vedno razmeroma ugodno ocenjene v primerjavi z drugimi evropskimi trgi." Izpostavlja še nadpovprečne dividende slovenskih družbe, "kar v okolju padajočih obrestnih mer postaja še posebej privlačno. Ker so donosi na obveznice in depozite nižji, se vlagatelji vse pogosteje obračajo k delnicam, kar dodatno spodbuja rast tečajev." 

 

 

Štemberger je še izpostavil, da je bila Slovenija te dni uvrščena med napredne mejne trge po MSCI: "Smo korak naprej, kjer smo bili prej." O tem je pred dnevi javno obveščalo Ministrstvo za finance, ki ga vodi Klemen Boštjančič: "MSCI (Morgan Stanley Capital International), eden najvplivnejših globalnih ponudnikov indeksov, je v svojem poročilu o stanju na globalnih trgih Slovenijo uvrstil v novoustanovljeno podkategorijo 'Napredni mejni trgi' (Advanced Frontier Markets). Ta razvrstitev je pomemben mejnik pri krepitvi mednarodne prepoznavnosti Slovenije in je dokaz zrelosti slovenskega kapitalskega trga."

Dodali so še, da nov status Sloveniji omogoča izboljšano dostopnost za mednarodne vlagatelje, večji doprinos kapitalskega trga h gospodarski rasti ter izboljšanje možnosti financiranja za podjetja in razpršitev prihrankov za prebivalstvo. Slovenija je bila do spremembe uvrščena v kategorijo mejnih trgov, skupaj z nami pa so v novo skupino uvrščeni še Estonija, Latvija, Litva in Romunija.

 

 

Kaj nas čaka na Ljubljanski borzi do konca leta?

Dlesk o bližnji prihodnosti pravi: "Večina podjetij objavlja dobre poslovne rezultate, medtem ko pri vrednotenjih ne moremo govoriti o bistveni precenjenosti. Zaradi visoke rasti tečajev v prvem polletju ni izključeno unovčevanje dobičkov, vendar to ne bo imelo posebnega vpliva na trg, če bo priliv likvidnosti na trg še vedno visok."

Oviro za nadaljevanje rasti Štemberger vidi v izjemno nepredvidenih tragičnih dogodkih, geopolitičnih ali v velikih konfliktih: "Nekatere države in politiki stopajo po robu. Upam, da se to ne spremeni v tragično podobo ali sliko." Če bo poslovanje dobro in pretresov ne bo, razlogov za zdrse ne vidi. "Če bodo premoženje in delnice na tujih trgih rasle, korelacija zagotovo bo. Če bodo padci, bodo tudi tu popravki in korelacija," pravi sogovornik.

Brezigar meni, da se bo v drugi polovici leta pozitivni trend nadaljeval, a da bo rast verjetno bolj umirjena kot v prvem delu leta. Glavni razlog za to je povečana negotovost v mednarodnem okolju, kjer bi morebitne uvedbe carin ali druge geopolitične napetosti lahko vplivale tudi na slovensko borzo. Izpostavi še: "Poleg tega ostaja gospodarska rast Slovenije dokaj skromna, kar lahko omeji nadaljnji potencial podjetij. Kljub tem dejavnikom pa slovenske delnice ostajajo zanimiva izbira za dolgoročne vlagatelje, predvsem zaradi trdnih poslovnih temeljev, privlačne dividendne politike in še vedno razmeroma nizkih vrednotenj."

 

- Članek je bil ob 12.20 dopoldnjen z odgovorom Roka Brezigarja, samostojnega upravitelja premoženja iz NLB Skladov.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar