Borzni pregled: Wall Street do rekorda, Powell pod pritiskom, nafta upadla

Biki z Wall Streeta so ob umirjanju napetosti na Bližnjem vzhodu in uravnoteženih komentarjih predsednika ameriške centralne banke Jeroma Powlla glede znižanja obrestnih mer potisnili delniške tečaje navzgor. Indeks S&P 500 je na rekordni vrednosti, a z objavo poslovnih rezultatov v prihajajočih nekaj tednih se bo temelj tega borznega vzpona kmalu znašel na resni preizkušnji, piše Bloomberg.

Po podatkih Bloomberg Intelligence, Wall Street za drugo četrtletje pričakuje 2,8-odstotno rast dobičkov na letni ravni, kar je najmanjša rast v dveh letih. Dodatno skrbi, da naj bi, glede na ocene, ki jih je pripravil Yardeni Research, le šest od 11 sektorjev v indeksu S&P 500 beležilo rast dobičkov, kar je najmanj po prvem četrtletju 2023.

Poglejmo globalne borze v minulem tednu: indeks S&P 500 je pridobil 3,41 odstotka, tehnološki indeks Nasdaq 4,36 odstotka, industrijski Dow Jones pa 3,89 odstotka.

V Aziji je kitajski indeks CSI 300 narasel za 2,36 odstotka, japonski Nikkei za slabih pet odstotkov, korejski Kospi za 2,13 odstotka, hongkonški Hang Seng pa za štiri odstotke.

Zelena je bila tudi Evropa: nemški DAX je teden končal 3,40 odstotka višje, francoski CAC 40 je pridobil 1,88 odstotka, britanski FTSE 0,28 odstotka, Euro Stoxx 1,94 odstotka, Euro Stoxx 600 pa 1,50 odstotka.

Na rast delnic je vplivala tudi napoved novih trgovinskih sporazumov. Ameriški minister za trgovino Howard Lutnick je v petek dejal, da sta ZDA in Kitajska sklenili dogovor, in dodal, da se Bela hiša bliža sporazumom z 10 glavnimi trgovinskimi partnerji pred 9. julijem, ko poteče rok za vzajemne carine.

Ameriško ministrstvo za finance je medtem napovedalo sporazum z zavezniki iz skupine G7, ki bo ameriškim podjetjem omogočil izvzetje iz nekaterih davkov, ki jih nalagajo druge države, v zameno za umik predloga 'maščevalnega davka' iz Trumpovega davčnega zakona.

Bloomberg

 

'Prepozni' Powell

Predsednik Feda je zakonodajalcem ponovno poudaril, da banka ne namerava hitro znižati obrestnih mer, saj uradniki čakajo na več jasnosti glede gospodarskega vpliva carin predsednika Donalda Trumpa. "Učinki carin bodo med drugim odvisni od njihove končne višine," je Powell v torek dejal v izjavi, pripravljeni za kongres. "Zaenkrat smo v dobrem položaju, da počakamo na več informacij o verjetnem poteku gospodarstva, preden razmišljamo o kakršnihkoli prilagoditvah naše monetarne politike."

Powllove pripombe pred Odborom za finančne storitve predstavniškega doma so sledile odločitvi Feda pretekli teden, da obrestne mere zadrži. Poudaril je, da se oblikovalcem politik ni treba prenagliti z ukrepi, kar je v nasprotju z nedavnimi izjavami guvernerjev Christopherja Wallerja in Michelle Bowman, ki sta nakazala pripravljenost na znižanje že julija. Pri Evercoru Krishna Guha pravi, da je "uravnoteženi Powell" ohranil glavni poudarek na septembru, ne na juliju.

Odločitev centralne banke, da obrestne mere ostanejo nespremenjene, je razjezila Trumpa, ki je dosledno pozival k znižanju obrestnih mer in trdil, da Fed z ohranjanjem nespremenjenih obrestnih mer ohranja visoke stroške zadolževanja za ameriško vlado.

Je vredno staviti na rast evropskih delniških trgov?

Nevarnosti, ki jih prinašajo trgovinske in geopolitične napetosti, bodo rast evropskih delnic upočasnile, ne pa ustavile, menijo strategi z Wall Streeta. Indeks Stoxx Europe 600 naj bi po povprečni oceni 19 strategov, ki jih je anketiral Bloomberg, leto zaključil pri približno 557 točkah. To pomeni dodatno 4,5-odstotno rast glede na trenutno vrednost. Pod črto bi vlagatelji lahko letos ustvarili 10-odstotno donosnost s stavo na indeks 600 evropskih delnic.

Ohlapnejša denarna politika in višja državna poraba naj bi evropskim delnicam dali zagon za premagovanje tveganj, ki izhajajo iz carin in naraščajočih mednarodnih napetosti.

Optimizem se bo prelil tudi v dobičke podjetij, kar bo dalo zagon borzi.

Bližnjevzhodna kriza: Zakaj je bila reakcija trgov tako mirna?

Kriza bližnjevzhodnega konflikta med Izraelom in Iranom se je na začetku tedna (vsaj za zdaj) končala s krhkim premirjem med stranema. Odziv finančnih trgov na stopnjevanje razmer z izjemo skoka v ceni nafte pa lahko celo opišemo kot "ravnodušnega". "Vpliv zaostrovanja napetosti na Bližnjem vzhodu so kapitalski trgi sprejeli precej mirno,'' je za Bloomberg Adria povedal Matej Krajnik iz družbe Generali Investments. 

 

 

"Če bo premirje vzdržalo – in za to ni nobenega zagotovila –, ga bodo trgi nedvomno pozitivno sprejeli, saj bo nekoliko zmanjšalo negotovost," je za Bloomberg dejal Daniel Murray, izvršni direktor EFG Asset Management. Nižje cene nafte bodo zmanjšale inflacijski pritisk in "pomagale podpreti potrošniške trende in s tem tudi splošno rast".

Zaradi premirja je cena nafte precej upadla. V času pisanja članka se je sod severnomorske nafte brent gibal okoli 68 dolarjev, kamor je upadel po končanju vojne med Izraelom in Iranom.

Izraelske delnice so po ameriškem napadu na Iran dosegle rekord

Izraelske delnice so dosegle nove rekorde, potem ko so Združene države Amerike v nedeljo izvedle napad na iranske jedrske objekte. Pretekli teden je bil na lokalnem trgu dosežen najboljši tedenski rezultat od maja 2020, po poročanju tujih medijev pa je stopnjevanje konflikta med Iranom in ZDA povzročilo val optimizma na lokalnem trgu - tako med institucionalnimi kot individualnimi pa tudi med tujimi vlagatelji.

Bloomberg

 

Rast referenčnega indeksa za 6,1 odstotka prejšnji teden je tudi največji dobiček v prvem tednu katerekoli vojne ali vojaške operacije. Kot je za Bloomberg povedal Yaniv Pagot, podpredsednik trgovanja na borzi v Tel Avivu, trg kaže "previden optimizem kljub varnostnim okoliščinam".

"Rast indeksa odraža izboljšanje državnega tveganja oziroma padajočo premijo tveganja za Izrael," je pojasnil v nedeljo. V Izraelu so rast delnic vodile banke, medtem ko je na drugi strani proizvajalec vojaške opreme Elbit Systems padel za več kot dva odstotka.

Delniški bum v ZDA: vsak dan zaradi borze tisoč novih milijonarjev

ZDA so lani vsak dan pridobile več kot tisoč novih milijonarjev, pri čemer je rast bogastva spodbudil predvsem skokovit dvig delniških trgov, razkriva novo poročilo švicarske banke UBS. Leta 2024 je bilo po vsem svetu ustvarjenih več kot 684 tisoč novih milijonarjev, od tega več kot 379 tisoč v Združenih državah Amerike. Skupno se je svetovno bogastvo povečalo za 4,6 odstotka, vendar "rast nikakor ni bila enakomerna in je bila pretežno osredotočena na ZDA", piše v UBS-ovem poročilu o globalnem bogastvu za leto 2025.

Kot ključna dejavnika za svetovno rast bogastva poročilo navaja stabilen ameriški dolar in cvetoče kapitalske trge. V Evropi, Aziji in na Bližnjem vzhodu je bila rast bolj zmerna; med državami, ki so na lestvici povprečnega bogastva na odraslega v ameriških dolarjih izgubile mesta, so tudi Belgija, Francija in Nemčija.

Nov rekord Nvidie, ki je s prestola izrinila Microsoft

Delnice podjetja Nvidia so se v sredo povzpele na rekordno raven, vodilni proizvajalec čipov za umetno inteligenco pa je postal tudi najvrednejše podjetje na svetu. V sredinem trgovanju se je delnica podražila za 4,3 odstotka na 154,31 ameriškega dolarja in tako presegla rekord iz januarja. Delnica je od aprilskega dna pridobila kar 63 odstotkov, kar je tržno vrednost družbe povečalo za skoraj 1,5 tisoč milijard dolarjev.

S sredinim dobičkom je Nvidia postala tudi največja borzna družba na svetu, s tržno kapitalizacijo približno 3,77 tisoč milijard dolarjev. S tem je tudi prehitela Microsoft, katerega vrednost znaša 3,66 tisoč milijard dolarjev.

despositphotos

 

Jensen Huang začel prodajati delnice Nvidie

Izvršni direktor proizvajalca čipov Nvidia Jensen Huang je začel prodajati delnice podjetja, ki ga vodi, kar je njegova prva transakcija v okviru načrta, ki mu omogoča, da do konca leta proda delnice v vrednosti do 865 milijonov dolarjev. Huang je 12. najbogatejši človek na svetu z 126 milijardami dolarjev premoženja, ki je skoraj v celoti sestavljeno iz delnic Nvidie.

Huang je v dveh dneh, 20. in 23. junija, prodal 100 tisoč delnic za 14,4 milijona dolarjev, kot je razvidno iz dokumentov, ki so bili v ponedeljek predloženi Komisiji za vrednostne papirje in borzo. Huangova prodaja je del novega načrta 10b5-1, ki je bil sprejet marca in objavljen prejšnji mesec v četrtletnem poročilu Nvidie.

Zakaj prvi mož Nvidie prodaja delnice podjetja?

Evro najvišje po septembru 2021

Medtem ko vrednost dolarja upada, se krepi vrednost evra. To je tudi posledica Donalda Trumpa in ugibanj o nasledniku predsednika ameriške centralne banke (Fed) Jeroma Powlla. Evro je v četrtek presegel mejo 1,17 ameriškega dolarja in dosegel najvišjo raven v več kot treh letih in pol. V enem trenutku je bil evro vreden 1,1745 dolarja. Nazadnje je bil menjalni tečaj tako visok septembra 2021. Evro je ponovno imel koristi od slabljenja dolarja.

Na deviznem trgu so se okrepila ugibanja, da bi ameriška centralna banka lahko znižala obrestne mere prej, kot je bilo sprva pričakovano. Zaradi možnosti padca obrestnih mer je bil dolar pod pritiskom v trgovanju v primerjavi z vsemi drugimi glavnimi valutami. Na dolar je pritisnilo poročanje Wall Street Journala o nasledniku predsednika ameriške centralne banke. Ameriški predsednik Donald Trump bi lahko o nasledniku odločal že septembra ali oktobra, čeprav je Powell na položaju še do maja.

Rast vrednosti evra se skriva v konvergenci več dejavnikov. Rast evra spodbujajo fiskalne spodbude v Evropi, upadajoče zaupanje v ameriško denarno politiko in kopičenje špekulativnih kratkih pozicij dolarja. Medtem ko Evropska centralna banka (ECB) nadaljuje cikel zniževanja obrestnih mer, je ključni premik, ki podpira moč evra, prišel iz Nemčije, piše Euronews. Marca je Bundestag odobril ustavni amandma, ki vojaško in infrastrukturno porabo izvzema iz strogega zakona o dolžniški zavori.

Bloomberg

 

Želim investirati v zlato. Naj to storim prek ETF?

Vlagateljem, ki želijo "staviti" na rast cene zlata, je na razpolago tudi nakup na borzi kotirajočih skladov (ETF). Zlato velja za klasično naložbo v časih negotovosti – nudilo naj bi varno zatočišče pred inflacijo, valutnimi pretresi in geopolitičnimi napetostmi. V zadnjem času je naložba v zlato ustvarila tudi lep donos, saj je cena v enem letu zrasla za 44,5 odstotka. Trenutno se giblje pri 3.350 dolarjih za trojansko unčo (31,1 grama).

''Ker zlato ne prinaša denarnega toka (nima obresti ali dividend), je njegov glavni namen ohranjanje vrednosti v negotovih razmerah,'' je povedal Lojze Kozole. Katere so prednosti in slabosti?

Hrvati še z enim IPO: Za delnico Žita od 18,5 do 22 evrov

"Odločitev za IPO (prva javna ponudba, op. p.) je bila logična," je v četrtek na predstavitvi podrobnosti javne ponudbe podjetja sporočil Marko Pipunić, predsednik uprave Skupine Žito. Začela se je v petek, 27. junija 2025, in bo trajala do srede, 9. julija 2025.

Zainteresiranim vlagateljem bo na voljo skupno 6,6 milijona delnic, cena za delnico pa naj bi se gibala med 18,5 in 22 evrov. Ponujene delnice vključujejo novo izdane delnice (4.371.535), lastne delnice (največ milijon) in delnice za prodajo (1.280.385).

Poleg novo izdanih delnic bo uprava Žita ponudila do milijon svojih delnic, Marko Pipunić in njegova žena Marijana Majić Pipunić pa bosta javnosti ponudila dodatnih 896.270 oziroma 384.115 delnic.

Kaj spremljamo ta teden?

Ponedeljek, 30. junij

• V Nemčiji bodo objavili podatke o inflaciji.
• Na Portugalskem se bo začel forum ECB.
• Na Japonskem bodo objavili podatke o industrijski proizvodnji.
• V Nemčiji bodo objavili podatke o maloprodaji.
• Banka Slovenije bo objavila konsolidirano bilanco denarnega sistema in neposredne naložbe.
• Surs bo objavil podatke o inflaciji.

Torek, 1. julij

• V evroobmočju, na Kitajskem in ZDA bodo objavili proizvodni PMI.
• Na konferenci ECB bosta govorila Christine Lagarde in Jerome Powell.
• V Nemčiji bodo objavili podatke o brezposelnosti.

Sreda, 2. julij

• Eurostat bo objavil podatke o brezposelnosti.
• Kitajska bo gostila Svetovni mirovniški forum.
• Tesla bo objavila podatke o prodaji avtomobilov v drugem četrtletju.

Četrtek, 3. julij

• V evroobmočju, na Kitajskem in ZDA bodo objavili podatke o kompozitnem PMI.
• V ZDA bodo objavili poročilo o novih službah in brezposelnosti.

Petek, 4. julij

• V ZDA bodo zaradi praznika borze zaprte.
• Trumpov rok za podpis njegovega proračunskega zakona.
• V Nemčiji bodo objavili podatke o tovarniških naročilih.
• V Franciji bodo objavili podatke o industrijski proizvodnji.
• Surs bo objavil podatke o izvozu in uvozu blaga.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar