E-pismo: Ali je smiselno predčasno poplačati kredit?

Skozi življenje si izpolnjujemo različne želje, nekatere sanje pa dosežemo tudi s pomočjo kredita, kot je denimo reševanje stanovanjskega problema. Sploh v današnjih časih, ko se nepremičnine podražijo v enem letu za skoraj osem odstotkov.

Mnogi ob rednem poplačevanju kredita še pridno varčujejo, da bi se ga čim prej znebili. Pri tem pa se pojavlja vprašanje, ali ga je sploh smiselno predčasno poplačati. Odgovor ni enoznačen, saj je odvisno od tega, kako močno vas dejstvo, da ste zadolženi, bremeni, pa v katerem obdobju odplačevanja ste, predvsem pa od tega, kaj s temi prihranki počnete.

Najprej si na primeru poglejmo, kaj pravzaprav pomeni izposoja sto tisoč evrov stanovanjskega kredita, ki ga bomo odplačevali naslednjih 20 let. Predpostavimo, da je obrestna mera 3,5-odstotna in je – zaradi poenostavitve našega izračuna – nespremenljiva (ali fiksna).

Izračun pokaže, da bomo po poplačilu kredita banki ob glavnici plačali še nekaj več kot 39 tisoč evrov obresti. Obresti skozi dobo odplačevanja predstavljajo vse manjši delež anuitete, saj so odvisne od glavnice, del te pa vsak mesec odplačamo (na drugi strani vedno večji del anuitete predstavlja del, s katerim odplačujemo glavnico – razdolžnina).

Anuiteta bi v našem hipotetičnem primeru znašala 580 evrov in bi bila zaradi nespremenjene obrestne mere celotno dobo odplačevanja kredita enaka. Obresti bi ob prvem obroku znašale skoraj 290 evrov, kar je polovica anuitete. Ko bi bili na polovici dobe odplačevanja kredita, bi znašale dobrih 170 evrov ali slabih 30 odstotkov anuitete, pri zadnjem obroku pa bi predstavljale manj kot dva evra, torej niti odstotek mesečnega izdatka za kredit.

 

 

Dejstva: koliko obresti prihranite

Da dobite občutek, koliko denarja sploh morate vrniti banki in koliko obresti privarčujete s predčasnim poplačilom, si poglejmo nekaj primerov. Če bi to želeli storiti leto pred iztekom kredita, bi morali banki, ob zanemarjenju morebitnih drugih stroškov, vrniti nekaj več kot 6.800 evrov glavnice, privarčevali pa bi vsega 130 evrov obresti. V zadnjih dveh letih bi prihranek na račun obresti znašal skoraj 500 evrov (v povprečju 250 evrov na leto - letna povprečja računamo, da bomo v naslednjem koraku lažje primerjali donose drugih produktov), prihranjenih pa bi morali imeti slabih 13.500 evrov. Če bi to storili tri leta pred dospetjem kredita, bi vam v žepu ostalo skoraj 1.100 evrov obresti (v povprečju skoraj 370 evrov na leto), banki pa bi morali vrniti 19.800 evrov.

Pri pet let predčasnem poplačilu kredita pod našimi pogoji bi bili "oproščeni" plačila skoraj tri tisoč evrov obresti (povprečnih 600 evrov letno), medtem ko bi morali banki istočasno vrniti še skoraj tretjino glavnice. Še bolj nazorno vidimo, kaj se dogaja z obrestmi, če kredit poplačamo na polovici dobe odplačevanja, torej po desetih letih odplačevanja: od dobrih 39 tisoč obresti jih moramo po 120 mesecih odplačevanja plačati "le" še slabih 11 tisoč. Če povemo drugače: v prvi polovici dobe smo v našem primeru odplačali okoli 72 odstotkov vseh obresti.

 

 

Če se vrnemo k odgovoru na začetku zastavljeno vprašanje: ali naj predčasno poplačam kredit? Če imate privarčevani denar na računu, kjer ni obrestovan in ga najeda le inflacija, bi bilo bolj racionalno predčasno poplačati kredit in se tako izogniti vsaj dodatnim obrestim. To je verjetno tudi smiselno v obdobju, ko se pričakuje, da bodo obrestne mere hitro rasle in pod pogojem, da gre za posojilo s spremenljivo obrestno mero.

Alternativa je najti naložbo, ki bo vložene prihranke plemenitila hitreje, kot vam banka zaračunava obresti za kredit. V našem primeru, smo izračunali, da bi obresti presegli že, če bi našli produkt, ki bi nosil dvoodstotne neto obresti. Pa jih danes lahko dobimo?

Na hitro smo preleteli depozitno ponudbo slovenskih bank. Najvišja obrestna mera, ki smo jo našli (gre za akcijsko), sredstva plemeniti z 2,7-odstotno obrestno mero letno. Podobno dobite tudi pri najbolj radodarni neobanki. Zadnje so obrestne mere v zadnjem času precej hitro sklestile zaradi hitrih nižanj ključnih obrestnih mer Evropske centralne banke.

Prej omenjena obrestna mera bi na deset tisoč evrov prihrankov prinesla 270 evrov obresti letno, na 20 tisoč evrov 540 evrov obresti in na 30 tisoč evrov 810 evrov obresti. 

Pri obrestih na depozite še opomnik na davčni vidik: presežek nad tisoč evrov obresti letno je obdavčen s 25-odstotno stopnjo – to mejo bi ob 2,7-odstotni letni obrestni meri presegli šele, ko bi eno leto varčevali z dobrimi 37 tisoč evri.

Donosi na kapitalskih trgih so bili še višji

Poleg depozitov ostanejo še drugi tipi naložb: (državne in ljudske) obveznice ter drugi malce in še malce bolj tvegani produkti - skladi (večja razpršenost znižuje tveganje, ETF), posamezne delnice, pa tudi močno tvegane kriptovalute. Dobiček pri kriptovalutah ni obdavčen (pod pogojem, da ne opravljate dejavnosti), pri kapitalskih dobičkih pa si država od zaslužka odtegne 25 odstotkov.

 

 

Začnimo preglede donosov z Ljubljansko borzo. Samo letos je indeks slovenskih blue chipov SBITOP 15-odstotkov višje, kot je bil na zadnji trgovalni dan lani. V enem letu je pridobil 45 odstotkov, v zadnjih treh 49, v petih letih pa kar 98 odstotkov.

Čisto vse delnice prve kotacije so se januarja podražile, z najvišjo rastjo se lahko pohvali Petrolova. Delnica je od konca leta 2024 pa do konca januarja letos skoraj 30 odstotkov dražja, v zadnjem letu pa donosnost znaša skoraj 67 odstotkov. V zadnjih treh letih je donosnost nekoliko nižja, 51-odstotna, v zadnjih petih pa bi vlagatelj vložena sredstva več kot podvojili (109 odstotkov).

Čez lužo se je vrednost ameriškega indeksa S&P 500 letos povečala za 4,16 odstotka, v enem letu pa za 26 odstotkov. V petih letih je vrednost 90 odstotkov višja, sicer pa povprečni letni donos v zadnjih 70 ali 80 letih znaša okoli deset odstotkov.

Najbolj razširjena kriptovaluta bitcoin je v enem mesecu pridobila skoraj 13 odstotkov, v zadnjem letu 155, v petih letih pa je kar desetkrat vrednejša. Morate pa se zavedati, da z visokimi potenciali za rast pride tudi visoko tveganje, da se krivulja obrne močno navzdol.

Izračun je torej pokazal, da lahko imate bistveno več od denarja, če ga plemenitite, a odločitev o predčasnem poplačilu kredita bo moral sprejeti vsak zase, saj lahko prevladujejo čisto subjektivni razlogi. V nobenem primeru pa ne izpraznite "prašička" do suhega, saj nikoli ne veste, kaj vas čaka za naslednjim ovinkom. Zlata rezerva, ki vam bo omogočila prebroditi kakšnega pol leta življenja, naj bo nekje na varnem in lahko dostopna.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar