Bonitetna agencija Moody's je ZDA odvzela še zadnjo najvišjo bonitetno oceno, kar odraža vse večjo zaskrbljenost, da bosta naraščajoči dolg in primanjkljaj škodovala položaju Amerike kot najpomembnejše destinacije za naložbe svetovnega kapitala in povečala stroške zadolževanja države.
Bonitetna agencija Moody's je v petek znižala bonitetno oceno ZDA z Aaa na Aa1 in se tako pridružila bonitetnima agencijama Fitch Ratings in S&P Global Ratings, ki sta največje svetovno gospodarstvo uvrstili pod najvišjo bonitetno oceno trojni A. Do znižanja za eno stopnjo je prišlo več kot leto dni po tem, ko je bonitetna agencija Moody's spremenila obete za bonitetno oceno ZDA v negativne.
Preberi še

Jamie Dimon še vedno vidi možnost ameriške recesije
Prvi mož banke JPMorgan Chase spregovoril za televizijo Bloomberg.
16.05.2025

Ameriški milijarder: Verjetnost recesije v ZDA približno 45-odstotna
Pričakuje, da se bo ameriška gospodarska rast prihodnje leto upočasnila na 1,5 odstotka.
15.05.2025

Voda na Trumpov mlin: Podatki o inflaciji v ZDA boljši od pričakovanj
Aprila inflacija medletno 2,3-odstotna, kar je rahlo bolje od pričakovanj
13.05.2025

Trump v Zalivu: Bo z Nvidijinimi čipi Palestincem kupil državo?
Trump po milijarde, orožarske posle in novo letalo v Perzijski zaliv; bo odrinil Izrael in priznal Palestino?
13.05.2025
Zdaj ima bonitetna ocena stabilne obete. "Čeprav priznavamo pomembne gospodarske in finančne prednosti ZDA, menimo, da te ne odtehtajo več v celoti poslabšanja fiskalnih kazalnikov," je Moody's zapisal v izjavi.
Bonitetna agencija Moody's je za naraščajoče proračunske primanjkljaje, ki se po njenem mnenju le malo zmanjšujejo, krivila zaporedne predsedniške administracije in kongres. Zakonodajalci v Washingtonu so v petek še naprej pripravljali obsežen zakon o davkih in porabi, ki naj bi v prihodnjih letih povečal zvezni dolg za več bilijonov.
Bela hiša je v petek to potezo označila za politično odločitev. Steven Cheung, tiskovni predstavnik predsednika Donalda Trumpa, je v objavi na X izpostavil Marka Zandija, ekonomista agencije Moody's Analytics, in mu očital, da je dolgoletni kritik administracije.
"Njegove 'analize' nihče ne jemlje resno. Vedno znova se je izkazalo, da se moti," je dejal Cheung. Moody's Ratings je ločena skupina od Moody's Analytics. Zandi se v petek zvečer ni takoj odzval na prošnjo za komentar.
Glavni finančni trgi so se na odločitev hitro odzvali, donosi na 10-letne zakladne menice pa so narasli na 4,49 odstotka. Sklad, s katerim se trguje na borzi in ki sledi indeksu S&P 500, je v poprodajnem trgovanju padel za 0,6 odstotka.
"Znižanje bonitetne ocene lahko pomeni, da bodo vlagatelji zahtevali višje donose na državne obveznice," je dejala Tracy Chen, upraviteljica portfelja pri družbi Brandywine Global Investment Management. Medtem ko se je ameriško premoženje povečalo kot odziv na prejšnja znižanja bonitetnih ocen ZDA s strani agencij Fitch in S&P, "je treba videti, ali se bo trg odzval drugače, saj sta lahko obvezniški trg in ameriški dolar nekoliko negotova".
Naraščajoči primanjkljaj
Do spremembe prihaja v času, ko se primanjkljaj v zveznem proračunu giblje okoli 2 bilijona dolarjev na leto ali več kot 6 odstotkov BDP. Šibkejše ameriško gospodarstvo zaradi svetovne carinske vojne bo povečalo primanjkljaj, saj se vladna poraba običajno poveča, ko se aktivnost upočasni.
Te napovedi se pojavljajo, ker je splošna raven dolga ZDA že presegla obseg gospodarstva zaradi razsipnega zadolževanja po pandemiji covida. Višje obrestne mere v zadnjih nekaj letih so prav tako povečale stroške servisiranja javnega dolga.
Maja je ameriški finančni minister Scott Bessent povedal, da so se ZDA znašle na nevzdržni poti. Dejal je, da bi kriza pomenila nenadno ustavitev gospodarstva, saj bi "kreditiranje izginilo".
Maja je ameriški finančni minister Scott Bessent, ki je desetletne donose izpostavil kot ključno merilo, zakonodajalcem povedal, da so se ZDA znašle na nevzdržni poti. Dejal je, da bi kriza pomenila nenadno ustavitev gospodarstva, saj bi "kreditiranje izginilo". "Zavzemam se, da se to ne bi zgodilo."
Zakonodajalci si prizadevajo za davčni sveženj, ki vključuje podaljšanje določb zakona o zmanjšanju davkov in zaposlovanju iz leta 2017, ob dvomih glede upočasnitve porabe. Skupni odbor za obdavčenje je ocenil, da bodo skupni stroški zakona v naslednjem desetletju znašali 3,8 bilijona dolarjev, čeprav so drugi neodvisni analitiki dejali, da bi lahko bili stroški veliko višji, če bi se podaljšale začasne določbe zakona.
Pristojni odbor predstavniškega doma v petek ni uspel pospešiti sprejtje predloga zakona o davkih in porabi republikancev, potem ko so se Trumpu uprli trdi konservativci in ga blokirali zaradi pomislekov glede stroškov.
Joseph Lavorgna, ki je v prvi Trumpovi vladi delal v Nacionalnem ekonomskem svetu Bele hiše, je dejal, da je čas znižanja ocene "zelo čuden", glede na to, da je kongres sredi sprejemanja omenjenega zakona. Tudi 100-odstotno razmerje med dolgom in BDP v svetu "ni nenavadno", je dejal Lavorgna, ki je zdaj glavni ekonomist za ZDA pri družbi SMBC Nikko Securities.
ZDA so najhitreje rastoča industrijska država in imajo najboljšo produktivnost na prebivalca, zato znižanje ocene ni smiselno, je dejal.
Skrb vzbujajoč pogled
Kongresni proračunski urad je januarja opozoril, da bo ameriška vlada v samo štirih letih presegla rekordno raven dolga po drugi svetovni vojni in da bo ta do leta 2029 dosegel 107 odstotkov BDP.
Ta ocena ne vključuje potencialnega učinka obsežnega znižanja davkov, ki bi po mnenju ekonomistov v prihodnjem desetletju povečalo državni dolg za več bilijonov. Dolgoročno se pričakuje, da bodo v prihodnjih desetletjih zvezni dolg povečali višji izdatki za socialno in zdravstveno zavarovanje, ki so posledica staranja prebivalstva, ter višje obrestne mere, ki so podražile stroške servisiranja dolga.
Kongresni urad je marca izjavil, da se tveganje fiskalne krize "zdi nizko", vendar nevarnosti ni mogoče zanesljivo opredeliti.
Kongresni urad je marca izjavil, da se tveganje fiskalne krize "zdi nizko", vendar nevarnosti ni mogoče zanesljivo opredeliti.
Bonitetna hiša pričakuje, da se bo "zvezni primanjkljaj povečal in do leta 2035 dosegel skoraj 9 odstotka BDP s 6,4 odstotka v letu 2024, predvsem zaradi povečanih plačil obresti na dolg, naraščajočih izdatkov za socialne programe in razmeroma nizkega ustvarjanja prihodkov".
Bonitetna agencija Moody's je kot dejavnik, ki škodi fiskalni vzdržnosti ZDA, navedla višje donose državnih obveznic. Donosi med 4 in 5 odstotki so blizu ravni, ki je prevladovala pred letom 2007 in finančno krizo.
Pot do znižanja bonitetne ocene
Znižanje bonitetne ocene agencije Moody's se je napovedovala že od novembra 2023, ko je agencija znižala obete za bonitetno oceno s stabilne na negativno, hkrati pa je potrdila bonitetno oceno države na ravni Aaa. Običajno takšni spremembi sledi ukrep za znižanje bonitetne ocene v naslednjih 12 do 18 mesecih.
Kreditna družba je zadnja od treh rejtinških hiš, ki so se odpovedala najvišji bonitetni oceni. Bonitetna agencija Fitch Ratings je avgusta 2023 znižala oceno ZDA za eno stopnjo na AA+, pri čemer je navedla zaskrbljenost zaradi političnih prerekanj glede zgornje meje dolga, ki je državo pripeljala na rob plačilne sposobnosti.
S&P Global Ratings je bila prva velika bonitetna hiša, ki je leta 2011 ZDA odvzela bonitetno oceno AAA, kar je finančno ministrstvo takrat ostro kritiziralo.
S pomočjo Liz Capo McCormick, Edwarda Bolingbroka, Amande Fung, Ye Xie, Anye Andrianove, Elene Popine in Jade Khatib.