Borzni pregled: 'Vsak dan je samo negotovost, negotovost, negotovost'

Dva meseca po začetku drugega mandata Donalda Trumpa so stebri ameriške hegemonije, ki so se vzpostavljali skoraj stoletje, videti bolj omajani kot kadarkoli prej. To je precej očitno tudi na borzah, ki so po slabih 100 dneh drugega Trumpovega mandata krepko "utrujene".

Trumpovi vnovični napadi na ameriško centralno banko, vključno z doslej najbolj neposrednimi grožnjami o razrešitvi predsednika Feda Jeroma Powlla, so še zaostrili napetosti, ki jih je sprožila njegova razglasitev trgovinske vojne proti velikemu delu mednarodne skupnosti. To vlagatelje in analitike sili v ponovno ovrednotenje naložb, ki tvorijo temelj ameriške gospodarske prevlade.

Dolar in ameriške državne obveznice – tradicionalna varna zatočišča v času negotovosti – so nenadoma postali precej manj privlačni. Še pred kratkim so vlagatelji stavili na t. i. Trumpovo trgovanje (Trump trade), ki naj bi okrepilo model ameriške izjemnosti, zdaj pa vse bolj prevladuje občutek, da gre za strategijo Prodajmo Ameriko.

"Geopolitična struktura moči se pred našimi očmi na novo oblikuje," je prejšnji teden na dogodku v Londonu povedal Jens Weidmann, predsednik uprave družbe Commerzbank in nekdanji guverner nemške centralne banke. "Pretirana privilegiranost ZDA," je dejal – pri tem je uporabil izraz, ki se je v Evropi uveljavil pred več kot pol stoletja za opis prevlade dolarja – "morda ni vklesana v kamen."

Bloomberg

 

"To je zelo frustrirajoče," je o trenutnih borznih razmerah povedal Jay Woods, glavni globalni strateg pri Freedom Capital Markets. "Vsak dan je samo negotovost, negotovost, negotovost. Pričakujemo, da se zgodi ena stvar, nato pa se zgodi druga." "Trgi so divji zaradi politike," je dejal Marko Papič, glavni strateg BCA Research. "Kar je samo domišljeno rečeno, da trgujejo s tviti." Trgi so izmučeni.

Kaj se je torej v minulem tednu dogajalo na borzah? V petek so se cene delnic na svetovnih trgih zvišale že četrti dan zapored, kar je najboljši zmagovalni niz v več kot dveh mesecih, saj so se trgovinske napetosti umirile, uradniki ameriške centralne banke pa so nakazali, da bi bili pripravljeni znižati obrestne mere prej, kot je bilo predvideno.

Azijske delnice so se zvišale, juan pa je odpravil izgube, saj je Bloomberg News poročal, da Kitajska razmišlja o odpravi 125-odstotne carine na nekatere uvožene izdelke iz ZDA. To bi bila velika sprostitev trgovinskih napetosti med ZDA in Kitajsko.

Apetit po tveganju se vrača, saj Bela hiša daje spravljiv ton, kar povečuje optimizem vlagateljev, da bodo ZDA sklenile ključne trgovinske sporazume z najpomembnejšimi gospodarskimi partnerji. Kot znak, da se trgi morda stabilizirajo po pretresu zaradi Trumpovih carin, je indeks azijskih delnic MSCI Asia Pacific v petek izbrisal vse izgube od 2. aprila – dneva, ko je ameriški predsednik napovedal vzajemne carine.

"Večina nas ne pričakuje, da bosta ZDA in Kitajska odpravili razlike v hitri rešitvi – to bo raje dolgo in burno dvorjenje na obeh straneh. Vendar se zdi, da je najhujše morda res mimo," je povedal Kok Hoong Wong iz Maybank Securities.

Bloomberg Adria

 

Poglejmo najprej v Azijo. V minulem tednu je v času pisanja članka kitajski indeks CSI 300 pridobil 0,50 odstotka, Nikkei 225 3,33 odstotka, korejski Kospi 2,41 odstotka, hongkonški Hang Seng pa kar 4,34 odstotka.

Zelene so bile tudi evropske borze. Nemški indeks DAX je prejšnji teden v času pisanja članka pridobil 3,65 odstotka, francoski CAC 40 3,05 odstotka, londonski FTSE 100 1,79 odstotka. Panevropska Eurostoxx 50 in Eurostoxx 600 sta zabeležila rast v višini 3,50 oziroma 2,70 odstotka.

Bloomberg Adria

 

Čez lužo je ameriški indeks S&P 500 pridobil 3,38 odstotka, tehnološki Nasdaq 4,67 odstotka, industrijski Dow Jones pa 0,88 odstotka.

Amundi: Vlagatelji bežijo iz ameriških v evropske sklade

Upravljavec skladov Amundi ugotavlja, da se dogajajo veliki premiki: stranke se – v odgovor na pretrese na trgih, ki so posledica carinskih vojn – umikajo iz ZDA in se selijo v evropske sklade.

Vlagatelji so množično preusmerili svoje portfelje v evropske delnice in državne obveznice, s katerimi se trguje na borzi, je za Bloomberg dejal tiskovni predstavnik največjega evropskega upravljavca premoženja. Smer tokov odraža prerazporeditev širšega trga, kar pa sledi objavam o carinah.

Komentarji se ujemajo tudi s podatki Morningstar Directa, ki ta mesec kažejo splošen umik iz ameriških skladov. Samo v prvih dveh tednih aprila, ko so trgi prebavljali napovedi predsednika Trumpa o carinah, so na delniških ETF-jih temelječi skladi, osredotočeni na ZDA, ki jih upravljajo Amundi, UBS Group in State Street, po podatkih Morningstarja zabeležili skupaj 3,9 milijarde evrov (4,5 milijarde dolarjev) odlivov.

To je najnovejši primer protiameriškega razpoloženja.

Preobrat pri ETF – vlagatelji zapuščajo zvezde in stavijo na lanske poražence

Ker je Jerome Powell izključil možnost reševalne misije za vlagatelje in si s tem nakopal jezo Donalda Trumpa, Wall Street obupano išče rešilno bilko, medtem ko trgi, prizadeti zaradi carin, znova drsijo navzdol. Dovolj je pogledati letošnji upad donosnosti, ki je zajel različne investicijske strategije – od ameriških delnic, velikih in malih, do kriptovalut in podjetniškega dolga.

Zaradi posledic carin je letos v minusu kar 90 od 100 lani najbolje upravljanih skladov, ki kotirajo na borzi, t. i. ETF (Exchange Traded Funds), s povprečno izgubo 13 odstotkov vrednosti, kažejo podatki Bloomberga Intelligence. Hkrati pa so se znova prebudile prej zapostavljene strategije: devet od 20 najslabše upravljanih delniških skladov iz leta 2024 letos beleži pozitivne donose.

Zaradi negotovosti vlagatelji množično vlagajo v ultra kratkoročne obvezniške sklade in zlato.

Vprašanje za milijon evrov – v kaj investirati?

"Ob vsakem večjem upadu na trgu se spomnimo na Warrena Buffetta," je za Bloomberg Adria TV povedal Velimir Lukić, profesor na Ekonomski fakulteti v Beogradu, in dodal: "Ugled na finančnih trgih se ne gradi, ko trg raste in vsi služijo, ampak takrat, ko pada in uspeva le redkim."

Borza je vsekakor tvegana. Trg vrednostnih papirjev s fiksnim donosom, kot je trg obveznic, sodi med manj tvegane in je zato za bolj konservativne vlagatelje morda privlačnejši. Evropski trg državnih obveznic je lahko dobra rešitev. Kar zadeva valute, dolar ta hip morda ni najboljša izbira za vlaganje. Z enim evrom lahko danes kupimo približno 1,14 dolarja, kar pomeni, da je dolar precej oslabel, pojasnjuje Lukić. "Tehnološki sektor je še posebno tvegan in beleži velike cenovne oscilacije, medtem ko imamo na drugi strani tako imenovana varna zavetja, kot je zlato."

Na vprašanje, ali bo to leto bikovsko ali medvedje, Lukić odgovarja, da ne verjame, da bomo videli večji upad. "Tudi če bo medvedji trg, to ni nujno slabo. Morate biti potrpežljivi in prodajati le, če res morate," sklene.

Celotno oddajo Bloomberg Adria TV si lahko ogledate tukaj.

Pet japonskih delnic Warrena Buffetta – kje so danes?

Milijarder Buffet bo letos dopolnil 95 let, a še vedno vztraja na čelu holdinga Berkshire Hathaway, ki je s spretnim vlaganjem številnim prinesel lepe dobičke. A tudi pri njih so delali napake. Buffet se je o tem razpisal v zadnjem pismu, datiranem 22. februar 2025, kjer je zapisal tudi, da se bliža čas, ko ga bo Greg Abel zamenjal na direktorskem stolu.

Bloomberg

 

Tokrat nismo govorili o življenju preroka iz Omahe, kot ga tudi imenujejo, bomo pa opozorili na pet delnic, ki jih je Buffet eksplicitno omenil v pismu delničarjem. Holding je resda usmerjen večinoma v naložbe v ZDA, v zadnjih letih pa povečujejo tudi naložbe na Japonsko. Na omenjeni trg so začeli vstopati leta 2019, trenutno pa nabirajo delnice petih japonskih velikanov: Itouchu, Marubeni, Mitsubishi, Mitsui and Sumitomo (so globalni trgovci, ki se ukvarjajo z različnimi dejavnostmi, na japonskem jim pravijo sogo shosha, na Balkanu pa bi jih verjetno označili za "svašatarnice").

Letošnji donosi in tisti v zadnjem letu ne navdušujejo, saj je večina delnic prinesla izgubo.

Cena nafte vnovič upada

Cena 159-litrskega soda severnomorske nafte brent je po vrhu v sredo proti koncu tedna vnovič upadla. V času pisanja članka se je gibala pri 66 dolarjih, medtem ko je cena soda zahodnoteksaške nafte WTI bila pri 62,6 dolarja. Trgi namreč tehtajo možnost večje ponudbe kartela OPEC+ in posledice trgovinskih napetosti med ZDA in Kitajsko.

 

 

 

Več članov skupine proizvajalcev nafte OPEC+ bo junija zahtevalo še eno močno povečanje ponudbe, saj se spor glede skladnosti s kvotami zaostruje, poroča Reuters, sklicujoč se na ljudi, ki so seznanjeni s to zadevo. Naraščajoče napetosti znotraj kartela, zlasti s Kazahstanom, so podžgale strah pred cenovno vojno. Organizacija držav izvoznic nafte in njeni zavezniki se bodo 5. maja sestali, da bi se odločili, kaj storiti junija.

Dolar izgublja glede na evro in frank

Negotovosti niso všeč niti ameriškemu dolarju, ki je v primerjavi z evrom v ponedeljek upadel na najnižjo raven v zadnjih letih. Zdaj menjalni tečaj med evrom in dolarjem znaša 1,1356 dolarja.

 

 

Nepredvidljive poteze politike Bele hiše so povečale povpraševanje predvsem po švicarskem franku, jenu in zlatu kot varnih zatočiščih, medtem ko so se ameriške zakladnice dvignile.

Bitcoin – nič več Nasdaq z vzvodom?

V zadnjih dneh se cena bitcoina giblje drugače kot ameriške tehnološke delnice. Ali je prišlo do preloma v trendu? Običajno se cena bitcoina giblje bolj ali manj usklajeno z gibanjem cen delnic ameriških tehnoloških podjetij. V zadnjih desetih dneh pa se je cena začela gibati v nasprotni smeri.

Medtem ko je cena bitcoina od začetka prejšnjega tedna pridobila 11,5 odstotka, je indeks ameriških tehnoloških delnic Nasdaq izgubil 0,7 odstotka, upoštevaje obdobje od 15. do 23. aprila.

Po mnenju analitika Tilna Šarlaha iz podjetja Acex gibanje cene bitcoina mogoče kaže na dejstvo, da vlagatelji iščejo finančno naložbo, ki je najbolj nepovezana z obstoječim finančnim svetom. Bitcoin bi lahko bil tako imenovani hedge (nasprotna stava, op. p.) v času velikih nihanj, meni Šarlah.

Cena bitcoina je v času pisanja članka znašala 93,655 dolarja za kovanec.

 

 

Vlagatelji še vedno bežijo v zlato

Vrednost zlata je v letu 2025 zrasla za tretjino. Trgovinske napetosti so razburkale trge in spodkopale zaupanje v dolarska sredstva, kar je spodbudilo nekatera tradicionalna zatočišča. Tokovi v z zlatom podprte sklade, s katerimi se trguje na borzi, in nakupi centralne banke podpirajo vzpon. Cene so letos naraščale vsak mesec.

 

 

"Hiter vzpon zlata pove, da imajo trgi manj zaupanja v ZDA kot kadarkoli prej," je dejal Lee Liang Le, analitik pri Kallanish Index Services. V času pisanja članka se je cena unče zlata gibala pri 3.303,99 dolarja.

Kaj bomo spremljali ta teden?

Ponedeljek, 28. april

• Surs bo objavil prihodke od prodaje v storitveni dejavnosti.
• V Kanadi bodo potekale parlamentarne volitve.
• Zunanji ministri baltskih in nordijskih držav se bodo na Danskem srečali s predstavniki Nemčije, Francije in Poljske.

Torek, 29. april

• O poslovanju bodo poročali Pfizer, Coca Cola, Visa, HSBC, Booking, Starbucks, Spotify, Deutsche Bank, General Motors in Novartis.
• V Nemčiji bo inštitut GfK objavil razpoloženje potrošnikov.
• Eurostat bo objavil poslovno klimo.
• V ZDA bodo objavili CB razpoloženje potrošnikov in podatke o delovnih mestih.
• Surs bo objavil prihodke od prodaje v trgovini na drobno.

Sreda, 30. april

• O poslovanju bodo poročali Airbus, Microsoft, Meta, Mercedes, Volkswagen, UBS in Qualcomm.
• Na Kitajskem bodo objavili podatke o proizvodnem PMI.
• V Franciji bodo objavili podatke o BDP.
• V Nemčiji bodo objavili podatke o maloprodaji, inflaciji, BDP in brezposelnosti.
• Podatke o BDP bodo objavili tudi v ZDA.
• Surs bo objavil podatke o inflaciji.
• Minilo bo 100 dni predsedovanja Donalda Trumpa.

Četrtek, 1. maj

• Praznik dela.

Petek, 2. maj

• Praznik dela.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar