Borzni pregled: Borzni vrtiljak, zlato na vrhu, dolar na dnu in nihajni kripto

Plaz carin ameriškega predsednika Donalda Trumpa – in nato nenadna 90-dnevna prekinitev za številne države razen za Kitajsko – je povzročil kaos na trgih. Vendar v nasprotju s tednom prej, prejšnji teden večina velikih borz zaključuje v zelenih številkah.

Indeks S&P je na tedenski ravni zabeležil 8,27 odstotka rasti, Dow Jones 6,16 odstotka, tehnološki Nasdaq pa kar 11,66 odstotka rasti. Kljub izvrstnemu tednu pa letos vsi trije indeksi izgubljajo.

Evropske borze so bile mešane: nemški indeks Dax je prejšnji teden zaključil z 8,65-odstotno rastjo, francoski CAC 40 z 4,41 odstotka rasti, italijanski IT 40 je končal brez rasti ali izgube, londonski FTSE 100 je izgubil 1,13 odstotka, panevropska Eurostoxx 50 (-1,52 odstotka) in Eurostoxx 600 (-1,32 odstotka) pa sta bila v krčenju.

Vlagatelji se pripravljajo na to, da bi lahko prišlo do dolgotrajne nihajnosti. Kam z denarjem, da bo vaš denar na varnem? Čeprav so delnice v ZDA in drugod na dobri poti, da si opomorejo od več kot 10 tisoč milijard dolarjev vrednega uničenja v zadnjem tednu, nekateri poznavalci trga opozarjajo, da še nismo na varnem. Trumpove 10-odstotne dajatve za večino držav še vedno veljajo, države pa šele ugotavljajo, ali bodo sedle za pogajalsko mizo.

Kaj naj vlagatelji storijo zdaj?

Trg kapitala je v obdobju povečane negotovosti, vsaka nova informacija pa pomembno vpliva na smer gibanja cen. Sentiment vlagateljev niha iz dneva v dan, nihajnost spominja na igro sreče. V takšnem kontekstu ameriške investicijske banke vse bolj odkrito govorijo o povečani verjetnosti recesije v letu 2025.

Konsenz napovedi, ki se je do nedavnega gibal okoli 30 odstotkov, zdaj narašča proti 50 odstotkom, medtem ko so bile napovedi na Polymarketu še do včeraj višje od 60 odstotkov, a so po zamrznitvi carin za večino držav za 90 dni upadle na 45. 

Nihajnost je povečana, zato marsikdo išče varna zatočišča. Pa je to sploh smiselno?

Lovljenje dna - igra za norce

Marsikdo se zdaj sprašuje, smo dosegli dno oziroma kako daleč je še do dna? Loviti dno ali vrh je igra za norce. Redko komu uspe "zadeti" dno ali vrh, verjetno bolj po sreči kot po pameti, smo pisali v borznem namigu. 

V tem kaosu imajo z napovedmi težave že strokovnjaki, kaj šele številni mali vlagatelji, ki so zadnja leta množično vstopali na trg. Kaj lahko storijo? Čas je, da se spomnimo preverjenih pravil, ki so preživela test časa:

- Delnice niso naložba za nekaj mesecev ali nekaj let, temveč se njihova prava vrednost pokaže šele dolgoročno.

- Kakovostna podjetja iz krize izstopijo močnejša, zato se držite kakovosti in ne nasedajte vročim zgodbam.

- Skakanje na trg in s trga ob tako visokih nihanjih praviloma vodi v pogubo in napake, ki jih boste obžalovali.

- Preprosto potrpite, da vihar mine. Če menite, da ne boste zdržali, potem ne glejte vsak dan tečajnic. Priložnost za zmanjšanje tveganja boste imeli, ko bodo tečaji okrevali, saj če zdaj prodate po znižani vrednosti, obstaja velika verjetnost, da boste ustvarili izgubo za večno.

- Ne pozabite, da so ravno tovrstne razmere, kot so zdaj, razlog za vstopanje na delniške trge. Ponujajo namreč priložnost nakupa delnic kakovostnih podjetij po diskontiranih tečajih, zato je smiselno nadaljevati časovno razpršeno varčevanje v delnicah tudi v tem viharnem času.

 

Drama na obvezniškem trgu: So še sposobne ublažiti borzni šok?

V petek smo lahko spremljali pravo dramo na ameriškem obvezniškem trgu. Zahtevane donosnosti 10-letnih državnih obveznic so narasle na 4,48 odstotka, kar je največja rast vse od leta 2001. Krepijo se zahtevane donosnosti tudi 30-letnih ameriških obveznic, in sicer so poskočile na 4,95 odstotka. Tedenski skok je največji vse od leta 1982. 

Ameriške državne obveznice, ki so jih dolgo obravnavali kot najvarnejše naložbe, se v luči trgovinske vojne vse bolj obnašajo kot tvegana sredstva, piše Bloomberg. Namesto da bi, kot običajno, rasle v vrednosti ob padcih delniških trgov, so vlagatelji hkrati razprodajali tako delnice kot dolgoročne obveznice, kar je povzročilo dvig donosnosti in padec dolarja. 

Nekateri analitiki menijo, da gre le za tehnične razloge (na primer razprodaje hedge skladov), drugi opozarjajo, da bi lahko dolgoročno prišlo do bolj trajne izgube zaupanja.

 

Trumpa obtožujejo 'tržne manipulacije'

Ameriški predsednik je s sredinim 90-dnevnim moratorijem na tako imenovane recipročne carine poskrbel za veselico na Wall Streetu, vendar je manj kot štiri ure, preden je napovedal zamik carin na svojem družbenem omrežju Truth Social, svojim sledilcem povedal, da je pravi čas za nakup.

"TO JE ODLIČEN ČAS ZA NAKUP!!! DJT" je zapisal na Truth Social. Približno štiri ure zatem je na istem omrežju zapisal, da bo začasno ustavil večino novih carin – z izjemo Kitajske –, kar je Wall Street prevesilo v zelene številke.

Trump je s svojo odločitvijo požel številne kritike in obsodbe "tržne manipulacije". "Predsednik Združenih držav je dobesedno vpleten v največjo shemo tržne manipulacije na svetu," je v sredo na družbenem omrežju X objavila Demokratska stranka.

Analitiki: Centralne banke naj bodo previdne

"Vrnitev inflacije ni več vprašanje, večja uganka je, kako bodo ukrepale centralne banke. Vir inflacije namreč ni več pregreto povpraševanje, ki bi ga uravnavala restriktivna denarna politika, temveč zunanji dejavniki. Centralne banke so že nekaj časa v fazi normalizacije. Po intenzivnem ciklu zaostrovanja je kazalo, da so na pravi poti. Inflacija se umirja, približuje se želenim ravnem in centralnim bankirjem olajšuje sprejemanje odločitev. Svetovno gospodarstvo pa je ob uvedbi carin, sodeč po odzivu finančnih trgov v začetku aprila, ostalo v šoku," so v četrtek zapisali analitiki Bloomberga Adria.

Trgi so jasni glede tega, kaj pričakujejo od centralnih bank.

Dolar na šestmesečnem dnu

Ameriški dolar je ena izmed največjih postranskih žrtev nove zunanjetrgovinske usmeritve Trumpove administracije. Trgovinska vojna, na robu katere pleše Trump, bo po mnenju številnih analitikov močno ogrozila gospodarsko rast največjega gospodarstva na svetu. Na črnogledne napovedi se že odziva ameriška valuta dolar, katere status kot varnega zavetja in globalne rezervne valute je čedalje bolj ogrožen.

 

Bloombergov dolar indeks je v petek padel na šestmesečno dno v okviru širšega odhoda iz ameriških sredstev, potem ko sta ZDA in Kitajska nadaljevali carinsko štafeto. Menjalni tečaj med evrom in dolarjem se je v času pisanja članka gibal pri 1,14 dolarja za evro. Letos je ameriški dolar izgubil približno devet odstotkov.

"Zaupanje v dolar je ogroženo," je za Bloomberg povedal Christopher Wong, devizni strateg pri Oversea-Chinese Banking Corporation. Dodal je, da se zaradi dejavnikov, kot sta pojemajoča izjemnost ZDA in naraščajoči dolg ZDA, povečuje dvom o statusu dolarja kot rezervne valute.

Depositphotos

 

Zlato vnovič do rekorda

Zlato se je v petek povzpelo na rekordno vrednost nad 3.200 dolarjev za unčo, saj je zaskrbljenost zaradi vpliva carin na svetovno gospodarstvo vlagatelje potisnila v zlato oazo. S tem je že drugi dan zaključilo z več kot 3-odstotno rastjo.

Status zlata kot varnega zatočišča je bil ta teden še poudarjen, saj so spreminjajoča se sporočila predsednika Trumpa o njegovem carinskem programu sprožila nore razprodaje ameriških delnic, obveznic in dolarja, ko je Wall Street zajel strah pred svetovno recesijo.

 

"Zlato ima zdaj najboljšo pozicijo na trgu," je dejala Liu Yuxuan, analitičarka plemenitih kovin iz podjetja Guotai Jun'an Futures. Dodala je, da so trgovinske napetosti brez primere poglobile nezaupanje v ameriški dolar in povečale povpraševanje po drugih varnih sredstvih.

Cena nafte upada, zakaj se to ne pozna na gorivu?

Črno zlato se je zaradi nenehnih sprememb v ameriški trgovinski politiki znašlo v izjemno nestabilnem položaju, saj so terminske pogodbe na nafto prejšnji teden nadaljevale z izgubo. Cena 159-litrskega soda severnomorske nafte brent je v času pisanja članka znašala okoli 63 dolarjev, cena soda zahodnoteksaške nafte WTI pa približno 60 dolarjev.

Cene nafte so na najnižji vrednosti po štirih letih, ko je svet bil ujet v pandemijo. Zakaj se torej nizke cene nafte ne izrazijo kot nižje cene pogonskih goriv? "Čeprav bi znižanje cen surove nafte lahko pomenilo sorazmerno znižanje maloprodajnih cen goriv, ​​v Srbiji, na Hrvaškem in v Sloveniji, ta učinek ni bil v celoti izražen, kar kaže na pomemben vpliv državnih dajatev, marž rafinerij in drugih tržnih dejavnikov pri oblikovanju končnih cen za potrošnike," je zapisal analitik Bloomberga Adria Mihael Blažeković.

Eden od glavnih razlogov za nesorazmernost je struktura maloprodajnih cen. V vseh treh državah so pomemben del cene državne dajatve – trošarine, davek na dodano vrednost in druge dajatve. V Srbiji sta med drugimi dajatvami še taksa za obvezne rezerve in taksa za energetsko učinkovitost. Državne dajatve v Srbiji zajemajo približno 48 oziroma 50 odstotkov skupne maloprodajne cene dizla oziroma bencina, kar je največ v treh državah. Na Hrvaškem je ta delež manjši in znaša pri dizlu 42 odstotkov, pri bencinu pa 47 odstotkov. Slovenske državne dajatve zajemajo 42 odstotkov cene dizla in 46 odstotkov cene bencina.

Dogajanje na kriptotrgu

Bloombergov višji blagovni strateg Mike McGlone je v videointervjuju za spletno stran Cointelegraph minuli teden opozoril, da bi lahko prišlo do še večjih pretresov na finančnih trgih. V ekskluzivnem intervjuju McGlone opozarja na poglabljanje razprodaj na trgih zaradi nenehnih carinskih vojn ameriškega predsednika Donalda Trumpa, in napoveduje močan popravek vrednosti kriptosredstev.

 

Napoveduje, da bi lahko bitcoin padel na 10.000 dolarjev, pri čemer navaja pretirane špekulacije in precenjenost na področju digitalnega premoženja. Največja in najstarejša kriptovaluta bitcoin se je v času pisanja članka gibala malenkost čez 80 tisoč dolarjev na žeton, pri čemer je daleč od vrhov, ki jih je dosegla na začetku leta.

Pri znižanju cen kriptovalut gre za tipičen primer množičnega umika vlagateljev v varnejše naložbe, pravi analitik Ilirike Doman Kregar in doda: "Kriptovalute še vedno veljajo za bolj tvegano obliko naložbe, zato v tem trenutku ni zaznati večjega zanimanja na nakupni strani."

Kljub temu se je trg kriptovalut na splošno presenetljivo dobro odzval na napovedi uvedbe novih carin v prejšnjem tednu, pravi Kregar. "Bitcoin je denimo v četrtek in petek celo pridobil nekaj vrednosti, v nedeljo popoldne pa so se kriptovalute "ujele" z lastniškimi vrednostnimi papirji in zabeležile občuten upad."

Dogajanje na regionalnih borzah

Poglejmo naprej na regionalne borze, ki se niso izmuznile borznemu vrtiljaku. Z izjemo banjaluškega borznega indeksa Birs (0,5-odstotna rast) so bili vsi regionalni indeksi v rdečih številkah. Največji upad je zabeležil makedonski MBI (-1,9 odstotka).

Bloomberg Adria

 

Ljubljanska borza je pester teden zaključila pri 1937,88 indeksne točke (od 1811,77 točke na začetku tedna).

Dividende: Kakšna nagrada delničarjem Krke, NLB, Petrola, Save Re in Triglava?

Nadzorni svet družbe Petrol je obravnaval in potrdil revidirano letno poročilo skupine Petrol in družbe Petrol za leto 2024, skupščini pa je bila predlagana dividenda v višini 2,1 evra na delnico, so sporočili iz družbe. "Pri tem so bili upoštevani razvojni načrti skupine Petrol in želja po odgovornem ravnanju do vseh deležnikov," so dodali.

Petrol se je pridružil Savi Re, Krki in Zavarovalnici Triglav, ki so v tem mesecu sporočile višine dividend. Krka je predlagala 8,25 evra bruto dividendo na delnico. To je desetino več kot v 2024. Zavarovalnica Triglav je predlagala izplačilo dividende v vrednosti 2,80 evra bruto na delnico ali 60 odstotkov več kot v 2024. Save Re pa predlaga 50 centov višjo dividendo kot lani, kar je 2,25 evra bruto.

O dividendi NLB je pred časom, ob predstavljanju nerevidiranih rezultatov o poslovanju, spregovoril tudi šef banke NLB Blaž Brodnjak. Koliko bo znašala? Med delničarje načrtujejo razdeliti 257 milijonov evrov, kar ustreza bruto dividendi v vrednosti 12,85 evra na delnico (bruto), je takrat računal Brodnjak.

Na kaj bomo pozorni ta teden?

Ponedeljek, 14. april

• Na Japonskem bodo objavili podatke o industrijski proizvodnji.
• Banka Slovenije bo objavila letne finančne račune za 2024.
• O poslovanju bo poročal Goldman Sachs.

Torek, 15. april

• V Združenem kraljestvu bodo objavili podatke o brezposelnosti.
• V Franciji bodo objavili podatke o inflaciji.
• Inštitut Zew bo objavil podatke o gospodarskem razpoloženju.
• Eurostat bo objavil podatke o industrijski proizvodnji.
• Surs bo objavil indekse vrednosti opravljenih gradbenih del.

Sreda, 16. april

• Na Kitajskem bodo objavili podatke o BDP, brezposelnosti in industrijski proizvodnji.
• V Združenem kraljestvu bodo objavili podatke o inflaciji.
• Podatke o inflaciji bo objavil tudi Eurostat.
• Surs bo objavil podatke o delovno aktivnem prebivalstvu.
• O poslovanju bo poročala družba ASML.

Četrtek, 17. april

• Evropska centralna banka bo sporočila odločitev o obrestnih merah.
• V ZDA bodo objavili podatke o nadomestkih za brezposelnost.
• O poslovanju bo poročala družba TSMC.

Petek, 18. april

• Zaradi velikega petka bodo borze v Nemčiji, Združenem kraljestvu, ZDA, Hongkongu in Franciji zaprte.
• Surs bo objavil statistiko gradbenih dovoljenj za stavbe.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar