Trumpova strategija 'prodajmo Ameriko' skrbi trge

Dva meseca po začetku drugega mandata Donalda Trumpa so stebri ameriške hegemonije, ki so se vzpostavljali skoraj stoletje, videti bolj omajani kot kdajkoli prej.

Trumpovi ponovni napadi na ameriško centralno banko, vključno z doslej najbolj neposrednimi grožnjami o razrešitvi predsednika Feda Jeroma Powella, so še zaostrili napetosti, ki jih je sprožila njegova razglasitev trgovinske vojne proti velikemu delu mednarodne skupnosti. To vlagatelje in analitike sili v ponovno ovrednotenje naložb, ki tvorijo temelj ameriške gospodarske prevlade.

Dolar in ameriške državne obveznice – tradicionalna varna zatočišča v času negotovosti – so nenadoma postali precej manj privlačni. Še pred kratkim so vlagatelji stavili na t. i. Trumpovo trgovanje (Trump trade), ki naj bi okrepilo model ameriške izjemnosti, zdaj pa vse bolj prevladuje občutek, da gre za strategijo Prodajmo Ameriko.

In to predstavlja samo del širšega in drastičnega preobrata. Vse bolj se postavlja pod vprašaj tudi vloga ameriških gospodinjstev kot končnih kupcev blaga za svetovno gospodarstvo ter ameriške vojske kot ključnega stebra varnosti in političnih zavezništev.

Vlade po vsem svetu so v enakem položaju kot upravljavci premoženja – težko se prilagajajo in iščejo novo usmeritev. V takšnem razburkanem ozračju je ta teden potekalo spomladanska zasedanja Mednarodnega denarnega sklada, ki v Washington – desetletja središče svetovnega reda, danes pa epicenter pretresov – prinašajo voditelje svetovnega gospodarstva.

"Geopolitična struktura moči se pred našimi očmi na novo oblikuje," je pretekli teden povedal Jens Weidmann, predsednik uprave družbe Commerzbank AG in nekdanji guverner nemške centralne banke, na dogodku v Londonu. "Pretirana privilegiranost ZDA," je dejal – pri tem je uporabil izraz, ki se je v Evropi uveljavil pred več kot pol stoletja za opis prevlade dolarja – "morda ni vklesana v kamen".

Negotovost se povečuje, saj Trump zdaj zaostruje retoriko do Feda in vztraja pri hitrem znižanju obrestnih mer. Pravniki dvomijo, da ima pooblastila za odpustitev Powella. Toda škoda kredibilnosti centralne banke v očeh vlagateljev – kar je poleg splošnega zaupanja v pravni red eden ključnih adutov ameriških trgov – je najverjetneje že storjena.

"Čeprav možnost, da bi bil predsednik Feda razrešen s funkcije, še vedno ocenjujemo kot malo verjeten scenarij, dejstvo, da je neodvisnost Feda resno ogrožena, sproža valutna tveganja, ki jih ni mogoče spregledati," so zapisali strategi banke Barclays v analizi, v kateri so znižali napoved za ameriški dolar.

Seveda so ZDA verjetno prevelike, da bi se njihov položaj zamajal čez noč, a dogajanja v tem mesecu ni mogoče preprosto obravnavati kot kolateralno škodo. Res je, da je Trump v odzivu na pretres na trgih nekatere carine omilil, a njegova administracija si odkrito prizadeva za radikalne spremembe na vseh področjih – ob tem pa trdi, da so druge države predolgo živele na račun ameriške valute, potrošnikov in vojske.

ZDA so dolgo krepile svojo moč s privlačnostjo potrošniškega gospodarstva, ki temelji na potrošnji, ter na dolarju kot dominantni valuti svetovnih financ in trgovine, pri čemer so uživale široko priznane koristi. Trump in njegova ekipa se osredotočata na zaznane stroške — vključno z izgubo delovnih mest in proizvodne industrije ter velikimi dolgi, ki so jih nabrali do preostalega sveta.

ZDA se zanašajo na kapitalske tokove za financiranje svojih proračunskih in trgovinskih primanjkljajev. Namesto da bi denar pritekal v državo, se je zdel, da je takoj po 2. aprilu, ko je predsednik v rožnem vrtu Bele hiše pokazal grafikon, ki je prikazoval povišanje carin, ki jih je nameraval uvesti skoraj za vse države — od prijateljskih sosedov do ključnega globalnega tekmeca tekmeca Kitajske, denar je kar odtekel iz države. 

Bloomberg

 

Tujci imajo v lasti 19 tisoč milijard dolarjev ameriških delnic, sedem tisoč milijard dolarjev državnih obveznic in pet tisoč milijard dolarjev ameriških korporativnih obveznic, kar predstavlja približno med 20 in 30 odstotki celotnega trga, po besedah Torstena Sloka iz družbe Apollo Management. Umik teh naložb bi lahko povzročil znatne težave.

"Upoštevajte škodo, ki jo je Ameriki povzročila ta nenadna preusmeritev na močno protekcionistične politike," pravi David Kelly, glavni globalni strateg pri JPMorgan Asset Management v New Yorku. Posledična izguba zaupanja v ameriško politiko "zmanjšuje povpraševanje po premoženju, denominiranem v ameriških dolarjih."

Doma so Trumpove carine pri potrošnikih in podjetjih povzročile nezadovoljstvo – kar je močno prizadelo delnice podjetij, ki se soočajo z oslabljenim povpraševanjem, dražjimi vhodnimi materiali in in povračilnimi ukrepi drugih držav. Indeks S&P 500 je od 2. aprila padel skoraj za 10 odstotkov, kar je izbrisalo približno 4,8 tisoč milijard dolarjev tržne vrednosti.

Bloombergov indeks ameriškega dolarja je letos padel za več kot 7 odstotkov, kar je najslabši začetek leta od uvedbe indeksa leta 2005. Najbolj opazen pa je bil padec državnih obveznic, ki – zahvaljujoč podpori strica Sama – pogosto delujejo kot varno zatočišče v obdobjih povečane tržne volatilnosti, kot sta bila 11. september 2001 in svetovna finančna kriza.

 

Ta mesec smo bili priča največjemu tedenskemu skoku donosa na 10-letne državne obveznice — merilo, ki usmerja obrestne mere za vse, od hipotek do korporativnega zadolževanja — v več kot dveh desetletjih. Donosi so se znižali z najvišjih vrednosti okoli 4,6 odstotka, potem ko je Trump nekoliko omilil svoje načrte o carinah — domnevno zaradi skrbi glede padca na trgu obveznic — vendar so se spet začeli povečevati, ko je Trump zaostril retoriko do Feda.

 

 

To, da je vednost dolarja upadla in so se donosi na obveznice zvišali, je bilo presenetljivo za nekatere vlagatelje, saj sta valuta in stroški zadolževanja običajno pozitivno povezana. Namesto tega je zdaj ta odnos najšibkejši v približno treh letih — kar nakazuje na splošno averzijo do ameriških naložb in skepticizem do običajnih zaščitnih strategij pred tveganjem.

"Najbolj presenetljivo je bilo to, da se obveznice in dolar ne obnašajo kot varno zatočišče, kot smo bili vajeni v preteklosti," je povedala Tracey Manzi, višja investicijska strateginja pri Raymond James & Associates "Na objave o carinah so se trgi odzvali z nezaupanjem."

Pretekli dogodki nas učijo, da je potrebna previdnost. ZDA so že prej spodkopale lastno verodostojnost — denimo leta 1971, ko so svet šokirale z opustitvijo zlatega standarda, ali leta 2008, ko je zlom trga drugorazrednih hipotek sprožil globalno krizo — a so si od tega sčasoma opomogle.

Evropska sredstva so sicer nenadoma videti nekoliko privlačnejša, a nič se ne more primerjati z globino in likvidnostjo skoraj 29 tisoč milijard dolarjev vrednega trga ameriških državnih obveznic.

Dolar je vključen v približno 90 odstotkov vseh deviznih transakcij in predstavlja skoraj 60 odstotkov deviznih rezerv centralnih bank. Nima pravega tekmeca, ki bi lahko zapolnil morebitno praznino: evro še ne ponuja dovolj različnih naložbenih možnosti,  ki bi bili potrebni za status rezervne valute, prav tako mu morda še vedno primanjkuje politične kohezije med 20 državami članicami. Kitajski juan pa je pod strogim nadzorom tamkajšnje vlade.

 

 

Zaradi vseh teh razlogov bi se vsak morebitni t. i. prehod na nov valutni režim, oddaljen od dolarja, "lahko zelo hitro približal svojim mejam," pravi Eswar Prasad, profesor na univerzi Cornell in avtor knjige The Dollar Trap iz leta 2014.

"Ponovna vzpostavitev institucij in zaupanja tujih vlagateljev vanje bo dolgotrajen in naporen proces – če in ko se sploh začne," dodaja. "A ZDA imajo vsekakor to prednost, da nimajo resnega tekmeca na področju finančnih trgov in valute."

Ameriški uradniki vsem sporočajo, naj ostanejo potrpežljivi, dokler se ne pokažejo celotni učinki Trumpove gospodarske agende. "Poglejte celotno politiko," je dejal finančni minister Scott Bessent za Bloomberg TV in pri tem poudaril, da prihajajo davčne olajšave in deregulacija.

Svet pa morda ne bo pripravljen čakati predolgo.

Trump je svojo različico gospodarskega populizma in geslo Amerika na prvem mestu ohranjal celotno desetletje, vključno s prvim predsedniškim mandatom. Kljub temu pa je očitno umikanje ZDA z vodilne globalne pozicije – tako zgodaj v njegovem drugem mandatu – za mnoge pomenilo šok. Poleg tega se je od njegovega prvega mandata spremenilo tudi širše okolje.

Depositphotos

Pod vodstvom zaporednih predsednikov so ZDA poskušale izkoristiti svojo prevlado v globalnih financah – prizadevanja, ki so dosegla vrhunec v času Bidnove administracije z uvedbo gospodarskih sankcij proti Rusiji po njenem napadu na Ukrajino leta 2022. Mnoge ameriške zaveznice so se pridružile, vendar njihova kampanja ni ustavila ruskega vojaškega napredovanja.

Zdaj Trump obrača smer v tem konfliktu – si prizadeva za mirovni dogovor, ki upošteva interese Rusije, s tem pa povzroča ostro razhajanje z evropskimi državami, ki še vedno želijo finančno in vojaško podpirati Ukrajino. Dejstvo, da hkrati poteka tudi trgovinska vojna, je le še dodatno zaostrilo čezatlantsko varnostno krizo.

Trumpova administracija želi, da zaveznice plačajo več za obrambno zaščito, ki jim jo zagotavljajo ZDA, in nakazuje, da tudi prost dostop do dolarja in ameriških državnih obveznic ne bi smel biti samoumeven. ZDA so drugim državam zagotovile varnostni dežnik ter izdale rezervna sredstva, ki omogočajo trgovino in financiranje za vse, je v nedavni objavi zapisal višji ekonomski svetovalec Bele hiše Stephen Miran.

 

 

Bloomberg Mercury

 

"Za nadaljnje zagotavljanje teh dvojnih globalnih javnih dobrin mora biti na svetovni ravni izboljšana porazdelitev bremen," je zapisal. "Če želijo druge države uživati koristi ameriškega geopolitičnega in finančnega dežnika, morajo prispevati svoj delež in plačati pravičen delež stroškov."

Tudi v Aziji so številne države vključene v varnostne sisteme pod ameriškim vodstvom – hkrati pa jih skrbi, da bi se lahko znašle v navzkrižnem ognju napetosti med ZDA in Kitajsko, saj sta obe ključna trgovinska partnerja.

Singapurski premier Lawrence Wong je po napovedi Trumpovih carin izjavil, da je obdobje globalizacije in proste trgovine, ki temelji na pravilih, končano. "Vstopamo v novo fazo – bolj samovoljno, protekcionistično in nevarno," je dejal.

Trumpovi svetovalci namigujejo, da lahko ZDA najprej rešijo trgovinske spore s svojimi zaveznicami – in uporabijo možnost carinskih olajšav za te države kot orodje za ustvarjanje enotne fronte proti Kitajski. Vendar obstajajo znaki tako v Evropi kot v Aziji, da so številne vlade oživile zanimanje za vzpostavljanje stikov s Pekingom, namesto da bi se skupaj s Trumpom postavile proti njemu.

Pozornost se ponovno usmerja tudi k tujemu lastništvu ameriškega javnega dolga in vprašanju, ali ga je mogoče uporabiti kot orožje v trgovinski vojni. Nekateri so ugibali, brez trdnih dokazov, da je bil del nedavnega padca vrednosti ameriških obveznic delno posledica zmanjševanja velikih deležev s strani Kitajske in Japonske, čeprav bodo podatki, ko bodo objavljeni, težko razumljivi.

Ali se lahko podjetja spopadejo s Trumpom in carinami?

Vse to se dogaja v času, ko imajo ZDA veliko dolga. Njihov javni nacionalni dolg znaša približno 29 tisoč milijard dolarjev, s proračunskimi primanjkljaji, ki jih Kongresni proračunski urad za proračunsko leto 2025 ocenjuje na 1,9 tisoč milijard dolarjev. Njihov neto mednarodni naložbeni položaj - pravzaprav stanje finančnih obveznosti ZDA do drugih držav - pa znaša okoli 26 tisoč milijard dolarjev.

Proračunski primanjkljaj nakazuje, da ZDA morda potrebujejo svetovno posojilo prav toliko, kot svet potrebuje tisto, kar ZDA ponujajo. Negotovost dodatno stopnjujejo napovedani spori med zakonodajalci glede davčnih olajšav in omejitve javnega dolga.

Ko se razpoloženje vlagateljev spreminja, dvojni primanjkljaj ZDA v proračunu in zunanjem računu pomeni, da bo "zunanja politika zdaj vplivala na ameriške finančne trge," pravi George Saravelos, globalni vodja devizne strategije pri Deutsche Bank.

Bloomberg

 

Čepica s ščitkom z napisom Make America Go Away (Naj Amerika odide), ki jo je brezplačno delil danski umetnik Jens Martin Skibsted, v Sisimiutu na Grenlandiji, 30. marca. Fotograf: Juliette Pavy/Bloomberg

V tem novem okolju lahko celo dogodki, kot je Trumpova grožnja o priključitvi Grenlandije – ki je izven okvira standardnih vprašanj, s katerimi se tradicionalno ukvarjajo tržni analitiki – povzročijo škodo.

"Pogosto se ponavlja fraza, da je država z dvojnim primanjkljajem odvisna od 'prijaznosti tujcev'," je Saravelos zapisal v aprilskem sporočilu strankam. "To zdaj velja za ZDA," je zapisal. "To bo stabilnost ameriških trgov naredilo še bolj odvisno od nekonfrontacijske zunanje in gospodarske politike za zagotovitev njihovega financiranja."

— S pomočjo Samyja Adghirnija, Philipa Heijmansa, Arna Schuetzeja in Bena Westcotta

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar