Dobrih 400 tisoč zavarovancev Vzajemne, ki jim pripada delež do 120 evrov, si te dni beli glavo z iskanjem odgovora na vprašanje, ali naj raje vzamejo ponujeni denar ali pa sprejmejo odločitev, da se jim vsak pripisani evro v deležu nadomesti z delnico Vzajemne.
Za mnenje o ponujeni izbiri smo prosili Rajka Stankovića, predsednika Društva Mali delničarji Slovenije, in direktorja borznoposredniške hiše Ilirika Igorja Štembergerja.
S preoblikovanjem Vzajemne bo 800 tisoč zavarovancev lahko prišlo do njenih delnic. Okoli polovica jih bo dobila delnice in sploh nimajo izbire, tistim, ki jim je bil izračunan delež do 120 evrov (ta je odvisen od let zavarovanja), pa bodo izplačali denar, razen če bodo eksplicitno vložili izjavo, da si želijo Vzajemninih delnic (na najpogostejša vprašanja o preoblikovanju smo odgovarjali na povezavi).
Preberi še
Preoblikovanje Vzajemne: Naj vzamem delnice ali denar?
Dobrih 400 tisoč ljudi nekdanjih zavarovancev Vzajemne ima na izbiro vzeti denar ali delnice.
23.01.2025
Vzajemna deli premoženje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja
Kdor ima delež, ki ne presega 120 evrov, bo prejel denar, razen, če izrecno prek obrazca zahteva delnice.
14.01.2025
Vzajemna: Koliko evrov upravičencem in ali lahko preoblikovanje pade v vodo?
Kar 820 tisoč upravičencev čaka, kaj bo s preoblikovanjem Vzajemne iz d. v. z. v d. d.
19.08.2024
"Prav je, da povemo, da je to zelo zahteven projekt. Velika zadeva. To je pol Slovenije. To ni hec," je v krajšem pogovoru preoblikovanje Vzajemne komentiral direktor Ilirike Igor Štemberger. Po njegovem mnenju danes vsi, ki si želijo informacij, te zlahka pridobijo. Napoveduje, da bodo pri njih določili ekipe, pomagali si bodo tudi z umetno inteligenco (UI): "Poskušali se bomo v enem letu organizirati in oblikovati ekipe, da bi lahko novim delničarjem informacije predajali čim bolj jasno, preprosto in popolno. A nemogoče je vedeti, kaj vse se bo dogajalo."
Tako direktorja Ilirike kot predsednika Društva Malih delničarjev Slovenije (MDS) Rajka Stankovića smo vprašali, kaj naj naredijo tisti, ki imajo izbiro vzeti denar ali delnice. Stanković ugotavlja: "Ta trenutek še vsi ponudniki trgovalnih računov ostajajo pri rednih cenikih, kar pomeni, da bo oseba, ki bo imela 120 delnic po en evro, če še nima trgovalnega računa za druge delnice, plačala minimalno 40 evrov na leto za odpiranje in vodenje računa, kar pomeni, da bo, če dividend ne bo, v treh letih izgubila vložek."
Dodaja: "Torej, če so delnice Vzajemne edine, ki jih upravičenec prevzema, in ne bo kupoval drugih delnic, je ekonomska upravičenost na resni preizkušnji, saj Vzajemna napoveduje dobiček šele v treh letih, torej ravno takrat, ko vložek porabimo za trgovalni račun."
Zapisano seveda ne velja za tiste, ki trgovalni račun že imajo, saj bodo delnice preprosto prenesli nanj in počakali na kotacijo. To pa jim, tako Stanković, ne bo pomenilo občutno večjega stroška vodenja trgovalnega računa.
Kaj bi lahko dvignilo vrednost delnice Vzajemne
Direktor Ilirike Štemberger pravi, da danes ne vemo, kakšne okoliščine nas bodo pričakale ob kotaciji delnic Vzajemne na ljubljanski borzi. Lahko bi se namreč pojavil potencialni prevzemnik, kakšna druga zavarovalnica denimo, ki bi bila morda pripravljena prevzeti Vzajemno (konsolidacija) in tudi plačati neko višjo ceno: "Koliko višjo - ne vemo. Ali se bo res pojavil - ne vemo."
In če prevzemnika ne bo? "Potem bi lahko rekli, da bi bilo glede na prvo okoliščino, primerneje vzeti denar," odgovarja.
Štemberger omeni še eno okoliščino, ki bi lahko vplivala na odločitev morebitnih delničarjev Vzajemne: prihodnje leto -tisti bolj optimistični menijo, da bi se to lahko zgodilo že konec tega leta - v Sloveniji pričakujemo individualne naložbene račune (INR). "Slovenski državljani jih bodo lahko odpirali, da bi se ob trgovanju izognili davkom, davkom na dividende, kar je izjemno pozitivna novica – bilo bi sicer fino, da bi se to zgodilo že pred desetimi leti. Pomembno pa je naslednje: ko bo delnica Vzajemne zavarovalnice začela kotirati, bodo lahko te delnice uvrstili na svoj INR in jim ne bo treba plačevati trgovalnih računov, da bi držali ali pridobili delnice Vzajemne zavarovalnice, ampak bodo imeli enoten INR, v katerem bodo lahko tudi te delnice."
Če trgovalni račun že imajo, novih stroškov ne bodo imeli. Če bodo imeli INR, pa tudi ne bo nikakršnih stroškov vodenja trgovalnega računa za potrebe delnic Vzajemne, pravi Štemberger in dodaja, da so stroški odvisni od tega, kako se bodo delničarji organizirali.
Naj dodamo, da bodo delnice Vzajemne delničarje na KDD čakale dve leti, INR pa bodo po trenutni časovnici, uvedeni precej pred iztekom roka. Ali bodo delničarji v primeru čakanja delnic na KDD do izteka roka imeli kakšne stroške? "Če imetnik čaka do izteka roka za prevzem [delnic Vzajemne], ga to nič ne stane, saj ne izvaja nobenih dejavnosti za prevzem delnic," so nam odgovorili iz KDD. Če pa na koncu delnic ne boste prevzeli, pripadejo Kapitalski družbi pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Bi se lahko delnica Vzajemne močno pocenila?
Štemberger je govoril o morebitnem prevzemniku, ki bi lahko vrednost delnice potisnil navzgor. Kaj pa, če bo na začetku kotiranja delnice Vzajemne na ljubljanski borzi pritisk prodajalcev prevelik (denimo 400 tisoč tistih, ki so brez možnosti izbire dobili delnice), kar bi lahko vrednost delnice znižalo? Po mnenju Štembergerja je trg v Sloveniji tako zrel, da bo, če bo delnica kotirala prenizko, sam uravnaval vrednost teh delnic.
Omeni še letošnjo rast na ljubljanski borzi. Povezuje jo z informacijo o uvedbi individualnih naložbenih računov: "Vsak analitik ali tisti, ki se ukvarja z naložbami, si je lahko izračunal, kaj pomeni 20-, 30- ali 40-odstotkov slovenskih delnic v INR-računih vseh Slovencev ali večine Slovencev, ki bodo te račune odprli – in so zato kupovali še pred tem – cene verjetno tudi zaradi tega rastejo. Tako se bodo tudi pri Vzajemni, če bo pritisk prevelik, zagotovo našli kupci, tudi če ne bo prevzemnika."