Vzajemna: Koliko evrov upravičencem in ali lahko preoblikovanje pade v vodo?

Kar 820 tisoč upravičencev čaka, kaj bo s preoblikovanjem Vzajemne. Ob tem naj bi nekaterim pripadlo nekaj denarja ali delnic nove delniške družbe. Toda odločitve o preoblikovanju ustavno sodišče še ni sprejelo, jo pa obravnava prednostno. Je mogoče, da vse skupaj pade v vodo?

Za nas so na to temo spregovorili novo vodstvo Vzajemne, Agencija za zavarovalni nadzor in pravnik, ki se ukvarja s korporacijskim pravom, hkrati pa je tudi predsednik Društva Vzajemna.

"Z dnem 1. januarja 2024 se Vzajemna d. v. z. po zakonu statusno preoblikuje v delniško družbo. Nova firma delniške družbe se glasi: 'Vzajemna zdravstvena zavarovalnica d. d.' Sodišče vpiše spremembo statusne oblike v sodni register po uradni dolžnosti."

To je zapisano v prvem členu Zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne zdravstvene zavarovalnice d. v. z. (ZSPVZZ), sprejetem konec leta lani (uporabljati se je začel z začetkom leta 2024). Sprejet je bil, ko je država ukinila prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje in uvedla obvezni zdravstveni prispevek.

Osem mesecev po tistem, ko bi se po zakonu Vzajemna morala preoblikovati v delniško družbo, smo vpogledali v podatkovno bazo Agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes). Ugotovili smo, da delniška družba Vzajemna še vedno ne obstaja, temveč le Vzajemna d. v. z.

Strokovna napaka?

Kot je znano, je vlada po napovedi podražitev pri zavarovalnicah, ki so tržile zdravstvena zavarovanja, pod vodstvom premierja Roberta Goloba ukinila prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanja. Hkrati s to odločitvijo je vpeljala obvezni 35-evrski zdravstveni prispevek. Takšna bo višina obveznega prispevka vse do konca leta 2024, je v preteklosti zagotovil predsednik vlade.

Pravnik Šime Ivanjko, ki se ukvarja s korporacijskim pravom, in je predsednik Društva Vzajemna nam je v pogovoru zaupal, da je odločitev o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v pristojnosti politike. Hkrati pa je pripomnil, da je bila pri ukinjanju narejena strokovna napaka, ki je davkoplačevalce stala milijone evrov (odškodnine).

Po njegovem mnenju bi se zakonodajalec zahtevkom zavarovalnic po odškodninah izognil tako, da bi naložil zavarovalnicam, da ne bodo več opravljale teh zavarovanj: "Zavarovalnica bi bila dolžna sporočiti zavarovancem, da odpoveduje zavarovalno pogodbo v rokih, ki so določeni v pogojih, in bi se to zavarovanje normalno izteklo brez kakršne koli odškodnine. Ne pa prekiniti pogodbe od zunaj in brez razlogov. Jasno je, da so zavarovalnice upravičeno zahtevale odškodnino." 

Samo Vzajemna je izračunala, da ji je bilo z ukinitvijo povzročenih več kot14 milijonov evrov škode. O njej so se z državo na koncu poravnali. Ali jim je bil znesek že izplačan in koliko, niso odgovorili.

Koliko zavarovancem

Če se vrnemo k preoblikovanju Vzajemne: ob tem je predvideno, da bodo zavarovanci prejeli nekaj evrov ali pa delnice delniške družbe.

"V skladu z zakonom so upravičenci do deleža članice in člani Vzajemne na dan 31. decembra 2023, ki jih je 832 tisoč," so sporočili iz Vzajemne. Upravičeni do deležev v višini do 120 evrov bodo imeli možnost odločitve, ali vzamejo denar ali  delnice, upravičenci do deležev nad 120 evrov pa bodo dobili delnice," so pojasnili iz Vzajemne.

Ivanjko nasprotuje izplačevanju kapitala, saj naj bi bilo to mogoče le ob (prisilni) likvidaciji ali stečaju. Poudaril je še, da zavarovanci, ki so dopolnilno zavarovanje plačevali bodisi pri Generali bodisi pri Triglavu, ne bodo dobili ničesar. "Država je podpirala oba sistema in ju legalizirala. A kje je načelo enakopravnosti? Država lahko reče, da smo smeli izbirati, vendar izbira ni bila nikoli vezana na možnost, da nekaj od tega dobim nazaj."

Nadaljuje takole: "Mislim, da je politika tukaj prišla na zelo spolzko področje, ki pripada pravu. Politika določi cilj, da se nekaj spremeni, potem pa mora prepustiti stroki, pravnikom, da to izpeljejo." Pripomnil je, da ne želi trditi, da se pravniki, ki so sodelovali pri tem, ne spoznajo na to, temveč le to, da je šlo za neko bližnjico do cilja.  

Lahko preoblikovanje pade v vodo?

Vzajemna je še pod prejšnjo upravo, ki jo je vodil Aleš Mikeln, zaradi odločitve o preoblikovanju vložila pobudo za presojo ustavnosti zakona o statusnem preoblikovanju. Iz vzajemne zavarovalnice so takrat sporočili: "Zakon protiustavno posega v lastninsko pravico članic in članov Vzajemne ter v svobodno gospodarsko pobudo družbe." Ustavno sodišče o tem še ni odločalo.

Čeprav na zunaj ni videti, da bi se kaj dogajalo, so iz Vzajemne, ki jo od vodi nova uprava (od marca ji predseduje Matija Šenk, člana sta še Alja Markovič Čas in Petra Mezgec), sporočili, da statusno preoblikovanje Vzajemne že poteka: "V postopku poleg Vzajemne sodeluje več deležnikov, tako še ministrstvo za finance, Agencija za zavarovalni nadzor (AZN) in pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij, ki ga je v skladu z zakonom o preoblikovanju Vzajemne izbral minister za finance."

V odgovoru so zapisali še, da bo pooblaščeni ocenjevalec določil delež Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) posameznih upravičencev, nato bo izračun pogledal in potrdil pooblaščeni revizor, ki ga bo izbral minister za finance. Po zaključku določitve deležev bodo ZZZS in posamezni upravičenci obveščeni o velikosti deleža. 

Ivanjko: Kršeno načela vpisa v sodni register

Z AZN, katere direktor je Gorazd Čibej, ki je hkrati tudi predsednik nadzornega sveta Vzajemne, so glede preoblikovanja zapisali: "V postopku statusnega preoblikovanja Vzajemne zdravstvene zavarovalnice se trenutno pripravlja zaključno poročilo, prav tako svoje aktivnosti že izvaja tudi pooblaščeni ocenjevalec vrednosti, ki je po določbah ZSPVZZ zavezan k opredelitvi deležev upravičencev."

Predsednik Društva Vzajemna ocenjuje, da do preoblikovanja ne bi smelo priti: "Ustavno sodišče ima priložnost, da enkrat pove politiki, kje so meje. In to stroka pričakuje."

Po njegovem mnenju je bilo ustavno sodišče v takšnih primerih do zdaj dokaj zadržano: "In bojimo se, da bo tudi tukaj na neki način ustavno sodišče reklo, da se ne moremo vrniti nazaj in spreminjati situacije in podobno. Čeprav se lahko spreminja situacija, ker Vzajemna ni postala delniška družba. Kršeno je temeljno načelo vpisa v sodni register – vpis ne more biti opravljen, ne da se ve, kdo je delničar, koliko je vplačil, koliko ima glasov."

Glede ustavnega sodišča AZN odgovarja: "Vsebine odločitve ustavnega sodišča ne moremo predvideti ali je kakor koli napovedovati. Doslej je znano le to, da ustavno sodišče ni zadržalo izvajanja ZSPVZZ, v odločbi pa je zapisalo, da zahtevo za presojo ustavnosti določb ZSPVZZ obravnava prednostno. Postopek preoblikovanja je po uveljavitvi zakona, 1. januarjem 2024, stekel."

Zlizanost s politiko?

"Mislim, da je tudi kršena direktiva, ki posebej skrbi za ohranjanje subjektivitete pravne osebe v korporacijskem pravu. Tukaj je napadena ta osebnost in to je hudo sporno vprašanje. In to je tisto, kar naj bi presojalo ustavno sodišče. Vprašanje je tudi, ali je primerno, da Agencija, ki je nadzorni organi in je pristojna sankcionirati napake, zdaj dobiva praktično moč, da odloči o vsem kot skupščina in nadzorni svet skupaj," je opozoril. Dodal je: "To je ta, kako bi rekel, zlizanost ciljev, interesa in politike."

Agenciji smo zato zastavili tudi vprašanje, ali je bila v Vzajemno imenovana zaradi poslušnosti. Odgovorili so, da so neodvisni nadzornik, pristojen in odgovoren za nadzor nad zavarovalnico glede poslovanja, ki ga opravlja. Glavni cilj nadzora, ki ga opravlja Agencija, je vselej zaščita zavarovalcev, zavarovancev in drugih upravičencev iz zavarovalnih pogodb, so dodali. "Agencija opravlja pristojnosti nadzornega sveta in skupščine tudi v nekaterih drugih primerih. Tak primer je postopek prisilne likvidacije zavarovalnice in primer izdaje odločbe o izredni upravi, ki je potrebna zaradi povečanja osnovnega kapitala ali zagotovitve ekonomske stabilnosti zavarovalnice."

Kdo bo dobil kaj, če sploh, bo treba še počakati.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar