Prihajajo individualni naložbeni računi: vse, kar morate vedeti o njih

Država snuje predlog, s katerim bi uvedli individualne naložbene račune (INR), ki bodo vlagateljem omogočili davčno ugodno vlaganje, prispevali pa bi tudi k povečanju likvidnosti na borzi. "Bistvo, ki smo mu sledili je, da je [INR] enostaven za uporabo, čim manj obremenjujoč, da je tudi nekako stimuliran skozi obdavčevanje," je na svečani podelitvi nagrad Ljubljanske borzen dejala državna sekretarka z ministrstva za finance Nikolina Prah.

Tak račun, ki bi glede na zdajšnjo časovnico lahko zaživel konec leta 2025 ali v začetku 2026, bi lahko imela fizična oseba, ki je slovenski davčni rezident. Kot je pojasnila, bi posamezniku pripadal en takšen račun, ki ga bo lahko kadarkoli zaprl - po trenutnem predlogu ga po zapiranju ne bo več mogoče odpreti. Račun bo lahko tudi miroval do deset let, lahko pa se ga bo tudi reaktiviralo.

Aleksandar Lukić

Bo obveza nalagati sredstva v slovenske delnice?

Na njem se bodo hranili finančni instrumenti (delnice, zakladne menice, obveznice, ETF ... vzajemni skladi niso vključeni) in sredstva. Na katerih trgih? Trenutno je v predlogu zapisano, da so to trgi EU in OECD. Razmišljali so o omejitvi, da mora določen delež naložb odpasti na slovenski kapitalski trg, a tega do zdaj niso storili.

Račun bo omejen po višini vplačil do 100 tisoč evrov, pri čemer bi na letni ravni v prvem letu lahko vlagatelj vplačal 20 tisoč evrov, nato vsako leto pet tisoč evrov. Zakaj meja sto tisoč evrov? Prah pravi, ker so pri tej vrednosti tudi pri obveznicah razmejili male in velike vlagatelje. Zakaj prvo leto 20 tisoč? Namen je malim vlagateljem približati trg, jih spodbuditi k dolgoročnemu varčevanju in prav zato so dopustili, da je prvo vplačilo, ki bi lahko bil denimo prenos sredstev iz bančnih depozitov, višje. Prah izpostavlja, da gre za varčevanje, za produkt, ki spodbuja varčevanje, in tako pridemo do pet tisoč evrov, kar je skoraj enako, kot če bi varčevali s 400 evri na mesec. Priznava, da so bile sicer pripombe, da bi lahko bil ta znesek višji.

Ponudniki bodo vsi, ki imajo dovoljenje za opravljanje poslov s finančnimi instrumenti, register ponudnikov pa bo vodila Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki bo vršila tudi nadzor.

Kakšna bi bila davčna obravnava in kakšni stroški

Z INR bi dobili tudi dva zakona: eden bi vsebinsko obravnaval zadevo, drugi pa davčne vsebine. Pri tem je pomembno vedeti, da dividende in donosi ne bodo obdavčeni vse do trenutka, ko bo vlagatelj sredstva želel izplačati na svoj transakcijski račun. Prah navaja primer: če bi imel vlagatelj 20 tisoč evrov v portfelju, pa bi si jih izplačal osem tisoč, bi plačal 15-odstotni davek na teh osem tisoč evrov. Trenutni predlog tudi predvideva, da bi bilo po 15 letih imetništva prvo izplačilo neobdavčeno. Pri tem ostaja odprta debata, ali je takšna ureditev dobra, saj bi si v teoriji nekdo po 15 letih lahko enostavno izplačal celoten donos in plačal nič davka.

Dotaknila se je tudi stroškov, o katerih pa zaenkrat ni mogla povedati ničesar konkretnega. Prah je sicer izpostavila dobro prakso ob izdaji ljudske obveznice (v začetku novega leta se obeta nova izdaja, smo napovedali), ko so se za vlagatelje določeni stroški znižali.

Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak je na okrogli mizi po predstavitvi državne sekretarke Nikoline Prah dejal, da bi se bilo smiselno ozreti čez južno mejo, na Hrvaško, kjer so dividendni donosi obdavčeni po 12-odstotni stopnji, pri nas 25. "Nemčija je izgubila kompas," pravi in dodaja, da se moram odločiti, s kom želimo tekmovati. "Če ne bomo ustvarili več dodane vrednosti, bomo izgubili zdajšnji način življenja," opozarja. Po njegovem mnenju bi lahko bila namesto pri sto tisoč evrov meja postavljena pri 250 tisoč evrov, dovoljeval pa bi tudi višja vplačila, pri tem izpostavlja še obvezno alokacijo sredstev v domači kapitalski trg.

Matko Maravić, izvršni direktor InterCapitala, ocenjuje, da je meja pri sto tisoč nekoliko prenizka, tudi sam pa se strinja, da bi bilo treba pogojevati vlaganje določenih sredstev v domači kapitalski trg. Tudi predsednik uprave Ljubljanske borze Marko Bombač zagovarja omejitev, da bi bilo treba del sredstev vlagati v lokalne delnice - vsaj 20 odstotkov. Sam za zgled navaja Švedsko, ki je imela po njegovih besedah v zadnjih desetih letih več prvih javnih ponudb (IPO) kot denimo Nemčiji, Francija in Nizozemska skupaj. Uvedli so tudi naložbene račune, imajo močen pokojninski sistem, ki vlaga v delniške naložbe, kar vpliva na likvidnost in donose. Izpostavlja tudi pomembno davčnih spodbud malim in srednje velikim.

Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc meni, da bi bil znesek vplačila lahko tudi nad 20 tisoč evrov, vendar mora v tem primeru določen delež odpasti na slovenski trg, poleg tega bi tistih 20 tisoč evrov, če ne bi bili izkoriščeni v prvem letu, prenesel v naslednja.

Ljubljanska borza najdonosnejša v regiji, mamljive tudi dividende

Po besedah Roka Stibriča iz Raiffeisen Bank International (RBI) je slovenski indeks SBITOP najdonosnejši v regiji, privlačne pa so tudi dividende, ki po njegovih besedah znašajo od pet do šest odstotkov v povprečju.

Po donosih med težkokategorniki na Ljubljanski borzi vodijo NLB, Sava in Petrol. Vsa tri podjetja v RBI tudi budno spremljajo in so izdali priporočila - NLB in Savi dajejo priporočilo kupi, Triglavu pa drži.

Kdo je dobil nagrado Ljubljanske borze

Ljubljanska borza je na koncu svečanega dogodka podelila nagrade. Delnica leta prve kotacije je postala NLB, delnica leta je Salusova, delnica leta trga SI ENTER je Tab Mežica, član leta je InterCapital, naziv najboljši odnosi z vlagatelji pa je pripadel novomeški Krki.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar