Drago Kavšek, Petrol: 'Želimo stabilnost. Dnevne spremembe zavirajo investicije'

"Poziv gospodarstvenikov, ki ga vedno znova dajemo odločevalcem v celotni regiji, je stabilnost," v intervjuju poudarja član uprave za finance Petrola Drago Kavšek. Stabilnost okolja, stabilnost davčne politike, stabilnost ukrepov skozi neko daljše časovno obdobje, da se gospodarske družbe lahko prilagodijo tem spremembam, pravi.

Dan pred intervjujem je vlada sprejela paket davčnih sprememb, na dan intervjuja pa ukrepe za regulacijo cen elektrike. "To je nova informacija za vse nas, tudi pri planiranju za naprej in se bomo temu prilagodili," odgovarja Kavšek na sprejete sklepe vlade o podaljšanju regulacije cen električne energije za prihodnje štiri mesece. S ciljem, kot je povedal premier Robert Golob, "da se prepreči, da bi dvig omrežnin vplival na končni strošek, ki ga imajo ljudje pri oskrbi z električno energijo".

Dnevna nihanja in spremembe zavirajo investicijski cikel, opozarja Kavšek. "Ne samo letos, ampak v zadnjem času gospodarstvo premalo investira," opaža prvi finančnik. Ob devetmesečju je trgovec z energenti namenil 41,7 milijona evrov za investicije, za leto 2024 pa je bilo načrtovanih 130 milijonov. 

"V prvi polovici leta smo bili soočeni z zelo težko situacijo glede regulacije marž in nismo natančno vedeli, kakšna bo prihodnost," pojasnjuje. Regulacija cen oziroma marž, ki velja od poletja 2022, je vlada junija letos znova podaljšala za leto dni, in z novo uredbo se še naprej določajo cene naftnih derivatov v 14-dnevnih obdobjih, vključno z omejitvijo marž. "Ne vidimo razloga, da bi regulacija ostala," odgovarja Kavšek.

Petrol je v prvih devetih mesecih ustvaril 123,6 milijona evrov dobička, kar je 30 odstotkov več kot lani. Dobiček iz poslovanja, povečan za amortizacijo (EBITDA), je bil v opazovanem obdobju 242 milijonov evrov, kar je za petino več kot v enakem obdobju lani. Nekateri analitiki so bili nad dobrimi poslovni rezultati ob devetmesečju presenečeni. Kako komentirate rezultate?

Začetek leta je bil precej težak, predvsem zaradi dodatne omejitve pri regulaciji marž. Temu smo se prilagodili z ukrepi na področju stroškovne učinkovitosti. Že vse leto poskušamo izboljšati konkurenčnost Petrola, za katero verjamem, da je tudi na dolgi rok izredno pomembna. Petrol ni odvisen samo od ene produktne skupine. Imeli smo dobre poslovne rezultate na področju trgovine, prav tako na področju energetike, energetskih rešitev, poslovanja z zemeljskim plinom in elektriko. Petrol s to diverzifikacijo izkazuje svojo moč prilagajanja poslovnim izzivom.  

 

Uspešno ste stroškovno racionalizirali del poslovanja, stroške ste znižali za 7,6 odstotka. Kako boste v prihodnje obvladovali pritisk zaradi naraščajočih stroškov dela?

Znotraj celotnih stroškov smo letos imeli največjo rast prav na področju stroškov dela, prek indeksacijo cen oziroma plač, kar pa se ne dogaja samo v Sloveniji, ampak v vsej regiji. Na tem področju nas še čakajo izzivi. Vidimo tudi napovedi po nadaljnjem dvigovanju minimalnih plač, tako da se bomo s tem morali še naprej soočati in prilagajati.

Del zmanjšanja stroškov gre pripisati tudi nižjim cenam energentov. Toploto bodisi dovajamo našim poslovnim odjemalcem bodisi porabljamo energijo za lastne potrebe. Tudi ta del je pomembno vplival na nižanje stroškov. Z ukrepi po vsej verigi smo pripravili stroškovno učinkovitost za izboljšanje poslovanja, ki nima enkratnega učinka ter bo pripomogla k večji konkurenčnosti tudi v prihodnje

Za Petrol je izziv ne le ta regulirani del, torej omejena marža, ampak tudi vpliv geopolitike, denimo težave v Nemčiji, ne nazadnje tudi izvolitev Donalda Trumpa vnaša neko negotovost.

Petrol je bil soočen z zelo velikimi geopolitičnimi spremembami v preteklosti. V času energetske krize je bil najprej izziv na področju plina, tudi elektrike. Ta regulacija, ki je danes veljavna v Sloveniji, je enaka, kot je bila pred štirimi ali petimi leti. V tem času so se drugi stroški povečali in s to maržo moramo pokriti vse naraščajoče stroške tako dela, kot tudi transporta.

Geopolitična tveganja in nihanja na nabavnih trgih so nekaj vsakdanjega za Petrol. S svojim znanjem, razumevanjem trgov in tudi politiko obvladovanja tveganj s temi negotovostim živimo in jih tudi obvladujemo.

Denimo ravno v petek je vlada sprejela nove ukrepe na področju regulacije cen elektrike, kar je nova informacija za vse nas, tudi pri načrtovanju za naprej in se bomo temu prilagodili.

Prav tako je bila v sredo dobljena tožba OMV zoper rusko družbo Gazprom, ki je povzročila višanje cen. To so neke stvari, ki se vsakodnevno dogajajo. Na to gledamo bolj dolgoročno, zato tudi skozi politike tveganj energente vnaprej zakupujemo z ustreznimi politikami, tako da manjša nihaja ne vplivajo na vsakodnevno poslovanje Petrola.

Za koliko vnaprej zakupujete energente?

Zelo odvisno, največkrat poskušamo zapirati pozicije skladno s potrebami večjih strank. Na področju poslovanja s pravnimi osebami se uskladimo glede na povpraševanja, ki jih te poslovne stranke imajo. Na področju poslovanja s fizičnimi osebami pa imamo neke cenovne politike, pri katerih sledimo temu, da imamo za nekje od tri do štiri leta vnaprej politiko delnega zakupovanja teh portfeljev, in hkrati tako tudi skrbimo, da ne pride do velikih nihanj cen energentov.

Nekatere industrije so v težavah, predvsem avtomobilska industrija, tudi jeklarska. Kako to čuti Petrol?

Na področju elektrike smo začeli opažati manjše negativne trende glede fizične porabe električne energije, kar je po naši oceni posledica ravno teh slabših makroekonomskih razmer velikih odjemalcev. Tudi v času energetske krize se je zelo očitno videlo, da so se predvsem veliki odjemalci uspeli prilagoditi nihanju med ceno elektrike in ceno plina, tako da se je, ko je bila zelo visoka cena plina, preusmerila ta potrošnja na elektriko in mogoče je zdaj ta trend nekoliko drugačen.

Povečuje se tudi delež elektrike, proizvedene iz obnovljivih virov. Govorimo o sončni, vetrni energiji, ki ne samo v Sloveniji, ampak na evropskem trgu pomembno vpliva na borzne cene. Tudi to je treba upoštevati, ko gledamo, kakšni so trendi. Torej upoštevati dinamiko novih inštaliranih moči teh obnovljivih virov, ki bodo verjetno ta dnevna nihanja ali pa tudi sezonska nihanja še povečale.

 

 

Petrol je veliko vložil v obnovljive vire energije, toda v prvem devetmesečju je bilo le za 42 milijonov evrov investicij, načrt do konca leta pa je bil 130 milijonov. Napovedali ste bolj investicijsko intenzivno zadnje četrtletje.

Odziv vsakega odgovornega menedžmenta je, da se prilagaja trenutnim razmeram, in mi smo bili, kot sem že na začetku rekel, v prvi polovici leta soočeni z zelo težkimi razmerami glede regulacije marž in nismo natančno vedeli, kakšna bo prihodnost.

Od sredine leta se je ta regulacija nekoliko spremenila, nekoliko ublažila, po našem mnenju, še vedno premalo, ampak to omogoča večji investicijski ciklus. Investicijski cikel ne prihaja iz dneva v dan, ampak je za to potrebno nekaj časa. Tako, da je tu časovni zamik.

Zato je poziv gospodarstvenikov, ki ga vedno znova dajemo odločevalcem v celotni regiji, stabilnost. Stabilnost okolja, stabilnost davčne politike, stabilnost nekih ukrepov skozi neko daljše časovno obdobje, da se gospodarske družbe lahko prilagodijo tem spremembam. Ta dnevna nihanja, dnevne spremembe zavirajo ta investicijski ciklus in vidimo, da je v Sloveniji ena od glavnih težav, pa ne samo letos, ampak v zadnjem času, da gospodarstvo premalo investira. S povečanjem transparentnosti sprememb in z malo bolj predvidljivim okoljem se bo ta investicijski cikel vseh družb, ne samo Petrola, povečal.

Se pa zavedamo, da ta želja po ekološki ali okoljsko sprejemljivejšem ravnanju zahteva tudi velike investicije in tukaj bomo morali poiskati neko soglasje. Petrol je zavezan k temu. Petrol si želi investirati. Ravno zdaj delamo na večjih novih projektih za naslednje leto. Želimo si predvidljivega okolja, ki nam bo omogočilo, da še več svojih sredstev vložimo v ta zeleni prehod.

 

 

Poudarjate predvidljivo okolje in stabilnost. Toda trenutno stanje je daleč od tega, ravno v četrtek je bil pri nas sprejet paket davčnih sprememb. Tudi zelena politika se sooča z izzivi, kot veste, ima Donald Trump popolnoma drugačen pogled na globalno segrevanje.

Res je. Na določene stvari se lahko pripravimo, ampak kljub vsemu je vsem skupaj nam v interesu, da kot družba napredujemo, gremo pozitivno v prihodnost in zato bi morali drug drugega mogoče malo večkrat poslušati pri teh spremembah in nekako uskladiti interes, da najdemo kompromisne rešitve, da nimamo vsak dan neke nove rešitve.

Ustavno sodišče je že dvakrat zavrnilo vašo pobudo, češ, da imate zaradi omejenih marž težave v poslovanju. Kako to komentirate?

Ustavno sodišče niti ni zavrnilo pobudo kot tako, ampak zavrnjeno je odločanje o tej pobudi. Naslovili so nas na redni postopek, češ da poskusimo z odškodninsko tožbo proti državi in šele potem kot na zadnjo instanco pridemo do ustavnega sodišča. To se nam ne zdi smiselno, saj bi morali najprej čakati na sodne mline, da se nam godi velika ekonomska škoda, in šele potem bi ugotavljali, kakšna ta je.

V Evropski uniji je konkurenčnost osnovni steber našega poslovanja. Tudi naša dejavnost je podvržena konkurenčnosti. Smo majhna tranzitna država. Vidimo, da nam zaradi drugačnih politik določeni kupci odhajajo na druge trge ali pa se zgolj prepeljejo skozi državo. Razumem pomisleke, ampak po drugi strani Petrol tudi v času, ko ni bila regulirana cena, tega ni izkoriščal in je dokazal, da je lahko odgovoren do družbe in do vseh deležnikov. Zato ne vidimo razloga, da bi ta regulacija ostala.

Po drugi strani zeleni prehod nalaga energetskim družbam zelo velika davčna bremena, bodisi v obliki dodajanja biogoriv bodisi v obliki ustvarjanja energetskih prihrankov, ki eksponentno naraščajo skozi leta.

Če je bila osnovna ideja, da so energetske družbe tiste, ki bodo nosile ta energetski ali zeleni prehod, mora potem energetska družba imeti tudi možnost skozi cenovno politiko demotivirati večjo porabo energije oziroma usmerjati energijo v čistejšo energijo. Mi pa smo danes soočeni s tem, da končni potrošniki ne občutijo tega, ampak je samo deležnik v tej verigi obdavčen z dodatnimi zahtevami in te zahteve bodo samo rasle.

Ste že imeli sestanek s predsednikom vlade Robertom Golobom? Predsednik uprave Petrola Sašo Berger je pred časom dejal, da se dogovarjate.

Osebno ga nisem imel. Petrol aktivno rešuje našo problematiko skozi ustrezne institucije, ali sta se predsednik vlade in naš predsednik uprave sestala, pa ne vem oziroma ne morem komentirati.

 

 

Leta 2025 naj bi avtomobilski proizvajalci morali znižati izpuste v povprečju na 95 gramov na prevoženi kilometer. To je še dodaten pritisk na vse avtomobiliste, saj so globe kar precej visoke. Na drugi strani smo tudi ugotovili, da je med uporabniki vse manj zanimanja za električna vozila. Kako to komentirate?

Električna vozila imajo svoj domet in ga bodo imele tudi v prihodnje, imajo pa tudi svoje omejitve. Infrastruktura ne sledi potrebam elektrifikacije voznega parka in tu se pojavlja kup težav. Že v tem trenutku je Petrol družba z največjo mrežo električnih polnilnic v regiji Adriatik. Največja težava je pri umestitvi teh, pri pridobitvi dovoljenj in pri prvi priključitvi na električno omrežje z zadostno močjo. Politika spet s svojo željo nekako prehiteva neko ekonomsko logiko in smiselnost. Seveda je bil ta razvoj elektrifikacije vozil pospešen s subvencijami, in ko so subvencije nekako umaknili ali pa so se zmanjšale, se je ta pospešek ustavil.

Mislim, da bo prihodnost kombinacija več rešitev, ki pa morajo biti tudi ekonomsko smiselne, tako da se bomo mi kot potrošniki ali pa uporabniki znali prilagoditi. Ključna prednost Petrola v tej zgodbi je, da čeprav nas velikokrat zamenjujejo za tradicionalno naftno in plinsko podjetje, smo že danes družba, ki dobavlja energijo v različnih oblikah, bodisi v obliki plina, elektrike, naftnih derivatov ali pa hrane, če hočete.

V prihodnje se bodo pojavile neke nove oblike energije in Petrol je tisti, ki se bo skušal osredotočiti na kupca. Drug del zgodbe, ki jo pozabljamo, je tudi ta energetska učinkovitost. V tem delu je Petrol edinstvena družba, ki lahko pomaga k zelenemu prehodu. Sam želimo si tudi malo več sodelovanja z vsemi deležniki.

Kolikšen delež obsegajo naftni derivati v prihodkih družbe?

Prihodki mogoče niso pravo merilo. Ti venomer nihajo glede na borzne cene. Tudi padec prihodkov ali rast prihodkov ne pomeni uspešnosti družbe Petrol, ker je to spet odvisno od borznih cen, ki so zelo volatilne. Če pa govorimo o EBITDA ali pa bruto marži, pa lahko rečemo, da je v tem trenutku razdeljen na tretjine, torej tretjina nafta in naftni derivati, slaba tretjina iz trgovine in trgovskih izdelkov in storitev, povezanih s tem, in tretjina iz energij in energetskih rešitev.

Omenili ste, da gradite infrastrukturo. Ob devetmesečju ste imeli 555 električnih polnilnic, povečali ste jih za 12 odstotkov. Kakšni so vaši načrti glede tega? 

Ravno izvajamo projekt, s katerim želimo dodatno povečati število polnilnih mest. Kot sem že omenil, smo največji. Se je pa ta načrt glede gradnje polnilnih mest čez leto spremenil. Usmerjeni smo v močne elektropolnilnice, ki omogočajo hitrejše polnjenje. Vidimo, da manjše, počasnejše polnilnice nimajo neke ekonomske logike. Tudi potrošniki jih ne uporabljajo. Je pa po drugi strani tudi res, da je to povezano s številom prodanih električnih vozil. Ta trend se na žalost zmanjšuje.

Po naših projekcijah bi moral biti ta odstotek v tem trenutku med 15 in 20 odstotkov novih kupljenih vozil. Po revidiranju teh projekcij pa vidimo, da jih je manj kot pet odstotkov.  

Prejšnji teden je rezultate objavil tudi farmacevt Krka. Imajo kar precej denarja na računu. Vi pa ste zmanjšali denar in denarne ustreznike s 106 milijonov na skoraj 70 milijonov.

Zmanjšali smo jih v avgustu, zato ker smo izplačali kar obsežno dividendo [74 milijonov evrov oziroma 1,80 evra bruto za delnico]. Zadolženost se ni zmanjšala. Imamo bonitetno oceno BBB‒ pri Standard & Poor's, ki spremlja zadolženost, likvidnost, obratni kapital. In s tega vidika ni bilo nobenih zadržkov oziroma na zadnjem sestanku smo bili celo pohvaljeni glede obvladovanja teh likvidnostnih tveganj.

Omenjate dividendo. Kakšna je dividendna politika, kaj lahko pričakujemo prihodnje leto?

Politika ostaja dolgoročno stabilna, kar smo že večkrat povedali v strateškem načrtu. Začrtano je bilo, da se bo 50 odstotkov dobička izplačalo v obliki dividend. Trudimo se za lastnike, delamo, kar lahko, da dosežemo najboljše rezultate.

Imate še vedno deponiran denar pri hrvaških bankah, kjer dobivate višje obrestne mere, kot bi jih doma?

V družbi Petrol imamo centralno vodeno obvladovanje likvidnosti zakladništva in poskušamo optimalno upravljati vsa sredstva, tudi denarna. Uspelo nam je skleniti določene dogovore tudi v Sloveniji, tako da se zdaj odločamo, glede na potrebe in glede na najboljše ponudbe, ki jo dobivamo.

Kakšni so vaši načrti? V zadnjem intervjuju je predsednik uprave Berger omenjal tudi osvajanje Italije.

Petrol že dolgo ni več samo slovenska družba, temveč je ena večjih regijskih družb. Naš horizont je vzhod, zahod, sever in jug.

Prej ste omenili regijo Adriatik. Katera regija je to? 

Ni samo Balkan, ta regija je širša od Balkana. Gledamo poslovne priložnosti znotraj dejavnosti na vseh teh trgih in poskušamo najti najbolj optimalno strukturo za nas in za prihodnost Petrola.

Za leto 2024 v poročilu optimistično napovedujete, da boste dosegli zastavljene načrte.

Glede na devetmesečne rezultate ne moremo drugega povedati kot to, da bomo dosegli rezultate. Treba je tudi mogoče povedati, da so bili devetmesečni rezultati lani nekoliko slabši, zato letošnje leto ni povsem primerjavo z lanskim. V vsakem primeru računamo, da bomo ob nespremenjenih zunanjih pogojih, na katere kot uprava nimamo vpliva, dosegli rezultate.

Kdaj bodo predstavljeni načrti za leto 2025? 

So v pripravi in bodo predstavili na ena od naslednjih sej nadzornega sveta.

Člani uprave Petrola ste se odločili za nakup delnic družbe, ki jo upravljate [predsednik uprave Sašo Berger in člana uprave Jože Smolič ter Marko Ninčević imajo vsak po 1.400 delnic Petrola, člana uprave Metod Podkrižnik in Drago Kavšek vsak po 700, delavski direktor Zoran Gračner pa 1.100 delnic].

Tako je. Prav je, da uprave, ki vodijo družbe, pokažejo javnosti, družbenikom, da verjamejo v to, kar delajo, da iskreno delajo, da se tudi sami izpostavijo s svojim premoženjem. Mislim, da je to neka dobra poslovna praksa, ki bi morala veljati skoraj za vse družbe.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar