Zaradi govoric, da je dobro izkoristiti septembrsko znižanje cen na borzah in svoj borzni portfelj dodatno povečati, smo preverili, kaj se na mesečni ravni dogaja z ameriškim indeksom S&P 500. Enako smo naredili tudi za slovenski indeks SBITOP in ugotovili, da sta oba na mesečni ravni najpogosteje izgubo ustvarila ravno avgusta in septembra. Pa vendarle: je takrat pravi čas za vstop na trg? Odgovarjata strokovnjaka.
S&P 500: Kaj pravi statistika?
Naši izračuni potrjujejo, kar se o septembru govori čez lužo, saj se je donosnost indeksa v zadnjih petih letih največkrat znižala prav septembra. Tako je bila vrednost na zadnji septembrski trgovalni dan v zadnjih petih letih v štirih primerih nižja od tiste iz zadnjega avgustovskega trgovalnega dne. Največjo izgubo v enem mesecu je pridelal leta 2022, ko je bila skoraj desetodstotna.
Preberi še
Romunska borza med donosnejšimi na svetu
Bukareški delniški indeks BET je v letu dni pridobil okoli 40 odstotkov, kar je peta najboljša uspešnost med več kot 90 delniškimi indeksi, ki jih spremlja Bloomberg.
03.09.2024
Ali se danes še splača kupiti delnico družbe Nvidia?
Analitik Aleš Grbić svari pred tveganji pri nakupu delnice Nvidia.
02.09.2024
Delnica Cinkarne Celje po objavi rezultatov poletela
Med vsemi delnicami prve kotacije se je njena vrednost najbolj okrepila.
29.08.2024
Tveganje recesije godi delnicam farmacevtov. Kako donosne so letos?
Rasti prihodkov in dobička farmacevtskih velikanov iz prve polovice leta naj bi se nekoliko umirile.
29.08.2024
Med slabšimi so se statistično izkazali še januar, februar in avgust (ker so ti meseci že za nami, smo upoštevali tudi podatke za letos). Donosi so bili trikrat slabši in trikrat boljši.
Statistika od leta 2019 do vključno letos razkrije še, da je julij edini mesec, ko je S&P 500 pridobil vrednost. Največji skok je bil julija 2022, ko je vrednost poskočila za dobrih devet odstotkov.
Največjo izgubo je S&P 500 zabeležil marca 2020, ko se je vrednost znižala za 12,5 odstotka. To sovpada z začetkom epidemije novega koronavirusa. Največjo rast je ustvaril takoj naslednji mesec, aprila, in sicer 12,7-odstotno.
Sicer pa se iz statistike zdi tudi, da imajo vlagatelji po septembru, relativno dobre možnosti, da se vrednost portfelja poveča. V petih letih je oktober trikrat prinesel višje donose in dvakrat nižje, novembra in decembra pa je bil donos štirikrat višje in enkrat nižji.
Kaj pa slovenski SBITOP?
Donose na mesečni ravni smo preverili tudi za indeks slovenskih blue chipov SBITOP. Statistika kaže, da je imel od vključno leta 2019 prav vse januarje in novembre pozitiven donos: januarja leta 2022 je dosegal od 2,5-odstotno pa do skoraj osemodstotno rast leta 2023), novembra 2021 pa od 3,7 do 12-odstotno.
Najslabša meseca sta bila avgust in september - v obeh primerih se je vrednost znižala v štirih letih od petih oziroma šestih.
Vrednost indeksa SBITOP je najbolj upadla marca 2020 (enako kot S&P 500), in sicer za okoli 12,5 odstotka. Najhitreje je rasel novembra istega leta - rast je bila 12,7-odstotna rast.
Tako kot pri ameriškem tudi za slovenski indeks podatki kažejo, da se v preteklosti v zadnjih dveh mesecih vrednost večkrat zvišala.
Kdaj je pravi čas za vstop na trg
Statistika zadnjih petih let je pokazala svoje. Ali je upad tečajev pametno izkoristiti za vstop na trg?
"Ti tako imenovani sezonski grafi, ki primerjajo gibanje borznih trgov v posameznih mesecih ali četrtletjih različnih let, iščejo neke statistične zakonitosti na trgih. Za dober statistični vzorec pa potrebujemo precej več podatkov kot nekaj let," je naše ugotovitve komentiral direktor področja upravljanja investicijskih skladovi pri družbi Triglav Skladi Sašo Ivanović.
Opozarja, da je bolj kot na sezonski graf treba gledati na nekatere druge tehnične indikatorje trga, da bi ugotovili, ali je borzni trg kratkoročno pregret: "Trenutno imamo za seboj relativno dolgo rast borznih tečajev brez večjih negativnih popravkov, ki lahko pripelje do unovčevanja dobičkov, ni pa nujno."
Analitik Lojze Kozole iz borznoposredniške hiše Ilirika meni, da septembrski učinek ne bi smel biti med osrednjimi dejavniki pri odločevanju o vstopu ali izstopu iz trga, saj je lahko včasih tudi eden boljših mesecev. Dodaja, da je letošnji september zaznamovan z nasprotujočimi si dejavniki, ki odražajo aktualno fazo ekonomskega cikla: "Na eni strani pričakujemo nižanje obrestnih mer, na drugi strani pa se soočamo z ohlajanjem rasti globalnega gospodarstva. Ključno vprašanje ostaja, ali bo znižanje obrestnih mer dovolj hitro in učinkovito, da bo že na kratki rok omililo negativne vplive morebitnega ohlajanja rasti na delniške trge."
Dobra strategija ali ni?
Potencialnim vlagateljem Ivanović ne bi priporočal, da preveč špekulirajo o primernem času za vstop na trg: "Pri obnašanju vlagateljev so statistični vzorci dovolj veliki in kažejo, da zaradi čustvene komponente pogosto sprejmejo napačne odločitve pri izstopih in vstopih na borzni trg."
"Za povprečnega vlagatelja najverjetneje najboljša strategija disciplina in doslednost, ki jo posameznik lahko doseže s periodičnim vlaganjem, na primer z mesečnim ali četrtletnimi vložki v globalni trg," meni Lojze Kozole, analitike borznoposredniške hiše Ilirika.
Dolgoročno gledano, govorimo o dobi vlaganja pet ali deset let (odvisno od naložbe), trgi rastejo in je vedno primeren trenutek za vstop na trg. "Kdor se boji, da bi kratkoročno vstopil ravno na najvišjih ravneh, preden se zgodi negativen popravek, pa lahko svoja sredstva za naložbe razporedi čez nekaj mesecev, da doseže povprečno ceno vstopa, vendar morajo biti nakazila disciplinirana in časovno (ne čustveno) pogojena," priporoča.
Kozole ocenjuje, da je ob vsem dogajanju na trgu (od težav na Kitajskem in znižanje napovedi rasti BDP, upad proizvodnje v ZDA, v evroobmočju kompozitni indeks nabavnih menedžerjev HCOB kaže na več kot dve leti zaporednih krčenj v pridelovalnem sektorju in zdaj še zmanjšanje novih naročil) časovna točka za vstop na trg težje predvidljiva, zato "je za povprečnega vlagatelja najverjetneje najboljša strategija disciplina in doslednost, ki jo posameznik lahko doseže s periodičnim vlaganjem, na primer z mesečnim ali četrtletnimi vložki na globalni trg".