Je borzna negotovost pregnala vlagatelje v objem denarnih skladov?

V obdobju višjih obrestnih mer so privlačen ščit vlagateljev proti inflaciji tudi skladi denarnega trga. Na globalnem trgu je veliko vlagateljev, ki ne želijo sprejeti tveganja in vstopiti na borzne trge, saj obrestne mere in donosi prihrankov v naložbah denarnega trga ostajajo na najvišji ravni v več kot desetletju. To ne preseneča, predvsem zaradi obrnjene krivulje, ko kratkoročne obrestne mere močno presegajo dolgoročne. 

Kako pa je s prilivi v denarne sklade na domačem trgu?

Manj tvegane naložbe po donosnosti prvič v desetletjih dohitevajo oziroma na določenih trgih celo prehitevajo inflacijo. Vlagatelji pa ostajajo na preži tudi zato, ker rast vrednosti ameriških delniških indeksov v glavnem temelji na peščici tehnoloških delnic, hkrati so še naprej vroči geopolitični konflikti, gospodarsko razpoloženje onkraj Atlantika pa je vse slabše.

V skladih ameriškega denarnega trga, kjer lahko vlagatelji zaslužijo približno petodstotni donos ob relativno nizkem tveganju, je trenutno več kot 6,1 milijarde dolarjev, podatke Investment Company Institute povzema Financial Times. To je za dobro četrtino več od približno 4,5 milijarde dolarjev, kolikor je znašala vrednost premoženja v omenjenih skladih pred začetkom monetarnega zaostrovanja ameriške centralne banke.

Provizije, ki jih upravitelji zaračunavajo za sklade denarnega trga, so precej nižje od drugih naložbenih produktov. Upravljavci premoženja tako upajo, da bo znižanje obrestnih mer Feda vlagatelje pregnalo iz denarnih skladov nazaj na trg. Mnoge je k takšnemu premiku premamil borzni vihar, ki je v začetku preteklega tedna z Wall Streeta izbrisal za tri tisoč milijard dolarjev vrednosti.

"V obdobjih tržne nestanovitnosti in visoke volatilnosti se vlagatelji pogosto obračajo k denarnim skladom, ker ti ponujajo stabilnost in manjša tveganja v primerjavi z drugimi vrstami skladov," meni upravitelj pri Generali Investments Tei Ternovec.

Denarni skladi omogočajo 'parkiranje' sredstev

Tovrstne naložbene premike so opazili tudi slovenski upravljavci premoženja, predvsem pri Generali Investments. Kot so sporočili, so zaznali povečane transakcije - prenose znotraj krovnega sklada, kar je posledica prilagajanja portfelja novim tržnim razmeram. "Prilagajanje je šlo v obe smeri, tako iz delniških v obvezniški sklad kot iz denarnega v delniške sklade," opažajo v Generali Investments. Znotraj krovnega sklada lahko namreč vlagatelji brez davčnih posledic in drugih transakcijskih stroškov premaknejo sredstva v bolj varne naložbe in obratno.

Generali MM, sklad denarnega trga – EUR je eden od podskladov krovnega sklada Generali in ima v upravljanju 38,9 milijona evrov sredstev, sestavljen pa je iz evrskih naložb v instrumente denarnega trga in denarne depozite pri kreditnih institucijah. 

Instrumenti denarnega trga so kratkoročni dolžniški finančni instrumenti, ki zapadejo v roku največ 13 mesecev (397 dni), mednje sodijo predvsem državne zakladne menice. Tehtana povprečna zapadlost (WAM) sredstev podsklada ne sme preseči šestih mesecev, njihovo tehtano povprečno trajanje (WAL) pa ne 12 mesecev. Sestava naložb in dodatnih likvidnih sredstev mora biti takšna, da vsaj 7,5 odstotka sredstev zapade v enem delovnem dnevu, vsaj 15 odstotkov pa v petih delovnih dnevih.

Vlagatelji se po besedah upravitelja pri Generali Investments Teia Ternovca za vplačila v denarne sklade odločajo predvsem zaradi: 

1. Izogibanja kratkoročnim nihajem in zagotovitev kratkoročne varnosti: "Denarni skladi so primerni za vlagatelje, ki iščejo varno mesto za sredstva v kratkoročnem obdobju," pravi Ternovec.

2. Unovčevanje dobičkov: "Vlagatelji, ki želijo ohraniti svoj kapital in se izogniti izgubam, se pogosto odločijo za denarne sklade. Ti skladi nudijo večjo varnost kot delniški skladi.".

3. Povečanje likvidnosti: Denarni skladi so zelo likvidni, kar pomeni, da lahko vlagatelji hitro dostopajo do svojih sredstev.

4. Diverzifikacija portfelja

5. Zmanjševanje volatilnosti: "V obdobjih tržne nestanovitnosti in visoke volatilnosti se vlagatelji pogosto obračajo k denarnim skladom, ker ti ponujajo stabilnost in manjša tveganja v primerjavi z drugimi vrstami skladov." 

6. Prehodna sredstva: "Denarni skladi se uporabljajo kot prehodna sredstva, kadar vlagatelji prodajajo druge naložbe (npr. nepremičnino) in še ne vedo, kam bi želeli ponovno investirati. Denarni skladi omogočajo varno 'parkiranje' sredstev."

7. Zaščita pred inflacijo: "Čeprav denarni skladi ne ponujajo visokih donosov, lahko vlagatelji, ki jih skrbi inflacija, predvsem v zadnjem obdobju, ko so obrestne mere na dolgoročne depozite še vedno relativno nizke, dosežejo boljšo zaščito pred zmanjševanjem vrednosti denarja," ocenjuje upravitelj.

Po besedah Ternovca se vlagatelji v zadnjem obdobju za naložbe v denarne sklade odločajo tudi, kot alternativi depozitom saj so donosi primerljivo višji, v primerjavi z depoziti pa bolj likvidni. V enoletnem obdobju je omenjeni sklad dosegel približno triodstotno donosnost.

"V času trenutne korekcije, ki se dogaja na kapitalskih trgih, je določenim vlagateljem denarni sklad ponudil stabilnejšo alokacijo njihovih sredstev," pravi Ternovec. Hkrati pa tudi zmanjšujejo tveganje celotne naložbe. Tako so v zadnjih treh mesecih prejeli 3,57 milijona evrov vplačil v denarni sklad Generali MM.

V obdobju enega leta več kot triodstotna donosnost

Največji slovenski vzajemni sklad denarnega trga je Triglav Sklad denarnega trga EUR, ki je imel konec junija v upravljanju 121,9 milijona evrov premoženja. Tudi naložbe omenjenega sklada so usmerjene v instrumente denarnega trga in bančne depozite, ki so izdani v evrski valuti. Uvršča se v najnižji razred tveganja, večino sklada pa predstavljajo naložbe v zakladne menice. 

"Vplačila so tudi letos relativno visoka, prihajajo pa predvsem s strani večjih vlagateljev, ki iščejo varno in stabilno naložbeno rešitev," sporočajo iz Triglav Skladov. Po njihovem mnenju je to dobra alternativa depozitom in prinaša večjo likvidnost, izbirajo pa jih primarno bolj konservativni vlagatelji.

Kot pravijo, je sklad namenjen tudi vsem, ki želijo del svojega premoženja začasno umakniti iz višje tveganih naložb v bolj varne naložbe brez stroškov prehoda med vzajemnimi skladi. Donosnost omenjenga sklada je letos 1,76-odstotna, medtem ko je v obdobju enega leta dosegla 3,1 odstotka. S tem je bil donosnost bistveno višja kot v zadnjih petih ali desetih letih, ko so prevladovale negativne obrestne mere.