Igralci na trgu vzajemnih skladov pri nas. Kje so indeksni skladi?

"Trendi vplačil v vzajemne sklade slovenskih družb so v zadnjem obdobju sicer spodbudni, a še ne pomenijo bistvenih strukturnih sprememb," opažajo v slovenskih družbah za upravljanje premoženja (DZU). Tako je pri nas še vedno več kot 70 odstotkov finančnih sredstev gospodinjstev naloženih v depozite.

Podatki Banke Slovenije kažejo, da so imela gospodinjstva ob koncu aprila 2024 na slovenskih bankah skupno skoraj 27 milijard evrov vlog, od tega jih je 83 odstotkov vlog na vpogled. "Skupno so se vse bančne vloge od začetka leta 2023 do konca letošnjega marca povečale za 594 milijonov evrov, neto vplačila v vzajemne sklade pa so v istem obdobju obsegala 484 milijonov evrov," navajajo v Združenju družb za upravljanje investicijskih skladov (ZDU GIZ).

Konec aprila 2024 je bila čista vrednost sredstev v upravljanju slovenskih družb 5.270 milijonov evrov, kar je 1,5 odstotka manj kot mesec prej. Večina sredstev je bilo v delniških vzajemnih skladih, dobra petina pa v mešanih. Skupaj so neto vplačila (pozitivna razlika med prilivi in odlivi) letos dosegla 189,3 milijona evrov, s tem pa so bila za zgolj dobrih deset milijonov evrov manjša kot rekordnega leta 2021.

Ob tem opozorimo, da vzajemni skladi niso bančna storitev in ne prinašajo zajamčene in zagotovljene donosnosti. Naložbe v vzajemne sklade prav tako niso zajete v sistem jamstva za vloge, kot to velja za bančne vloge do višine 100 tisoč evrov.

'Pogodbe o distribuciji z NKBM ni treba spremeniti'

Kljub nenaklonjenosti Slovencev finančnim naložbam pa so včeraj iz avstrijskega Raiffeisna sporočili, da ostajajo še naprej prisotni na slovenskem trgu. "Pogodbe o distribuciji z Novo KBM ni treba spremeniti ali nadomestiti, saj je bilo naše sodelovanje potrjeno tudi po prevzemu madžarske družbe OTP," so potrdili v Raiffeisen Capital Management (RCM), ki upravlja 43,4 milijarde evrov sredstev.

Ob tem trenutno ne bodo dodajali dodatnih investicijskih skladov, saj imajo skupaj pri nas registriranih 25 skladov vseh razredov sredstev, od nizke do visoke stopnje tveganja. Med njimi je 16 trajnostno upravljanih investicijskih skladov. V Sloveniji sklade distribuirajo 20 let.

Slovenskim vlagateljem na voljo več kot 150 različnih podskladov

Nova KBM pa poleg skladov RCM, Sava Infond skladov in Triglav Skladov po novem trži tudi sklade bančne skupine OTP. Od sredine februarja do sredine avgusta letos vlagateljem akcijsko ob vpisu OTP skladov ne zaračunajo distribucijske provizije ne glede na višino vplačanega zneska.

Poleg skladov Amundi, ki jih tržita banki SKB in Unicredit, so slovenskim vlagateljem med tujimi skladi na voljo še skladi Eurizon, ki jih trži Intesa Sanpaolo, in Moorea skladi, ki jih trži SKB. Domačim vlagateljem je na voljo še 77 različnih podskladov slovenskih DZU.

Dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) za upravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov ima 15 podskladov Generali Investments, 20 podskladov NLB, 5 podskladov, ki jih upravljajo Primorski skladi, 19 podskladov v upravljanju Save Infond in 18 podskladov Triglav Skladov. Na podlagi podatkov od ATVP so marca 2024 vsi tuji vzajemni skladi skupaj upravljali sredstva v vrednosti slabih 222 milijonov evrov, kar je 3,9-odstotni tržni delež, so sporočili iz ZDU GIZ.

Vzajemni skladi zaradi priljubljenosti indeksnih v izumrtje?

Čeprav pri nas vzajemni skladi v zadnjih letih dobivajo zagon, je v tujini trend ravno obraten. Vzajemni skladi ugašajo hitreje, kot se pojavljajo novi, saj se milijarde dolarjev še naprej odtekajo v indeksne sklade (ETF), ki kotirajo na borzi.

Medtem ko je letos debitiralo 95 novih vzajemnih skladov, jih je po podatkih investicijske družbe Morningstar 123 nehalo poslovati. Če se bo trend nadaljeval, bo to že deveto zaporedno leto neto zmanjšanja števila vzajemnih skladov. Število in sredstva v upravljanju vzajemnih skladov se vztrajno zmanjšujejo, saj vlagatelji izbirajo cenejše, davčno prijaznejše ETF.

Kakšno so provizije vzajemnih skladov pri nas? Vstopne provizije oziroma distribucijska provizija se pri posameznih skladih gibljejo v večini med nič in tremi odstotki vplačanega zneska. Distribucijska provizija je nižja za manj tvegane sklade, ki imajo praviloma manjši donos, prav tako pa upada z višino vplačila. Tudi upravljavske provizije posameznih skladov se razlikujejo, in sicer se gibajo od nič do 2,25 odstotka.

Na drugi strani je bilo povprečno razmerje stroškov ETF lani pri 0,48 odstotka za pasivne sklade in 0,73 odstotka za aktivno upravljane ETF, so zapisali v raziskovalnem podjetju Morningstar. Praviloma stroški pri ETF na leto ne presegajo odstotka.

"To, da se posamezni slovenski vlagatelji zanimajo tudi za indeksne sklade, lahko nakazuje, da Slovenci danes bolj kot v preteklosti raziskujemo in prepoznamo različne naložbene možnosti," glede priljubljenosti ETF pravijo v ZDU GIZ. Kljub temu pa opaznega zanimanja slovenskih vlagateljev za naložbe v indeksne sklade v slovenskih družbah za upravljanje ne zaznavajo.

Iz vzajemnih skladov se je do leta 2024 odlilo skoraj 114 milijard dolarjev, medtem ko so ETF imeli približno 258 milijard dolarjev prilivov, kažejo podatki Investment Company Institute, ki jih je zbral Bloomberg. Približno 70 vzajemnih skladov je bilo v zadnjih nekaj letih spremenjenih v ETF, za to so se med drugim odločili tudi pri Dimensional Fund Advisors, JPMorgan Asset Management in Fidelity Investments. Slovenski DZU pa o čem takem za zdaj očitno še ne razmišljajo.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar