Aleš Skok, Cinkarna Celje: Nemški kupci depresivni, Evropa v stagflaciji

Cinkarna Celje je včeraj objavila polletne rezultate, ki kažejo, da je zakorakala v neprijeten del poslovnega cikla. V prvih šestih mesecih leta je imela 96,4 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je 28 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani in 13 odstotkov manj od pričakovanj. Dobiček je upadel za več kot dve tretjini, na sedem milijonov evrov.

Nemški kupci so precej depresivno razpoloženi in so zaprli denarnice, opisuje trenutne razmere predsednik uprave Aleš Skok. "Evropa je v neki fazi stagflacije," dodaja. Težave v panogi titanovega dioksida, ki se največ uporablja v barvni industriji, so tudi posledica ohlajanja v gradbeništvu. "Dvigovanje obrestnih mer vpliva predvsem na upočasnjevanje gradnje novih objektov, manj pa na obnovo obstoječih," pojasnjuje. Opozarja tudi na pritiske iz Kitajske, saj trg preplavljajo s cenovno ugodno ponudbo.

Kdaj je pričakovati okrevanje, kaj bo z dividendo, kakšna je bila škoda po katastrofalnih poplavah, kakšne so možnosti Cinkarne Celje za širitev, kako se ukvarjajo s krožnim gospodarstvom in zakaj prvi mož Cinkarne ne želi kupovati delnic podjetja, ki ga vodi?

Polletni rezultati in uresničevanje letnega načrta 

Včeraj ste objavili polletne rezultate. V poročilu ste zapisali, da so v skladu s pričakovanji glede na trenutne razmere.

Že v tretjem četrtletju lani smo ob snovanju poslovnega načrta videli, da se trg ohlaja. Povpraševanje se je bistveno zmanjšalo pri evropskih kupcih. Precej na visoki ravni so bile tudi zaloge v oskrbni verigi, ne smemo pa spregledati zelo ugodne cene kitajskih ponudnikov. Vse to je vodilo v manjše povpraševanje, posledično tudi v slabšo prodajo in padec prodajnih cen.

Drugo četrtletje običajno prinese večje povpraševanje, ker je sezonsko močnejše, ampak letos ni bilo tako. V letošnjem drugem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani je celo nekoliko večji padec prodaje. Je pa sedem milijonov evrov čistega dobička v prvem polletju celo nekaj nad pričakovano plansko dinamiko letošnjega leta.

Kdaj menite, da boste dosegli dno?

Ugibanja analitikov, ki spremljajo to panogo, so zelo različna. Še pred nekaj meseci so pisali o tem, da bomo že v letošnjem drugem ali tretjem četrtletju dosegli dno oziroma da se bo že pokazalo rahlo okrevanje. Zdaj se čedalje bolj nagibajo k temu, da okrevanja ni pričakovati pred sezonskim četrtletjem naslednjega leta, torej pred drugim četrtletjem 2024.

Vse to je zelo povezano z dogajanjem na Kitajskem. Vsi smo pričakovali od Kitajske bistveno več, kot je v zadnjem obdobju dejansko dosegla. Bila so pričakovanja, da bo vlada spodbujala gospodarstvo in gradbeništvo, a se to ni uresničilo. Domače kitajsko povpraševanje je precej pod pritiskom. Beremo celo, da imajo deflacijo, kar pomeni, da kitajska roba prodira v vse pore drugih celin, predvsem v Evropo, kjer tudi nima nekih posebnih ovir za to. 

Kako pa dogajanje na Kitajskem čutite v Cinkarni Celje?  

Ne prodajamo na Kitajsko, vendar kitajska podjetja, kadar imajo viške blaga glede na domače povpraševanje, zelo intenzivno pritiskajo na evropski trg in potem rušijo cene in pošiljajo dodatne količine v Evropo.

V skladu s poslovnim načrtom letos načrtujete 200,6 milijona evrov prihodkov od prodaje, okroglih 11 odstotkov manj kot lani in dobrih 20 milijonov evrov dobička iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA), kar je le dobra tretjina lanske ravni. Vaša napoved do konca leta je dokaj pesimistična. Boste uresničili letni načrt? Kdaj se zgodi korekcija letnega načrta?

Običajno delamo oceno realizacije rezultatov do konca leta, vendar jo objavljamo po objavi rezultatov tretjega četrtletja. Sicer pa pripravljamo letne načrte in srednjeročne petletne načrte. Načrti z daljšo ročnostjo so manj zanesljivi. Vendar če gledamo, kako smo poslovali v zadnjih petih letih, smo v povprečju celo presegli srednjeročne plane. Je pa po letih rezultat različen. Zadnji dve leti sta bili močno nad srednjeročnim načrtom, letošnje leto smo pod plani. Letos se nam tudi izteka srednjeročni plan in za naslednje petletno obdobje pripravljamo novega, ki ga bomo obravnavali na novembrski seji nadzornega sveta.

 

 

Poplave

Kako je Cinkarna Celje čutila katastrofalne poplave iz začetka avgusta? Kolikšna je bila škoda?

Ko so se zgodile poplave, smo bili precej v strahu. Savinja je naraščala v celjskem delu. Blizu nas je tudi stičišče Hudinje in Voglajne, ki se zlivata v Savinjo. Ampak na srečo so na celjski lokaciji protipoplavni ukrepi, ki jih je občina v zadnjih letih naredila, zdržali in na tej lokaciji neposredne škode zaradi poplav nismo imeli.

Smo pa imeli težave v obratu v Mozirju, torej v Zgornji Savinjski dolini. Bil je poplavljen  del te lokacije, tako da smo imeli kar nekaj neposredne materialne škode na proizvodih in surovinah. Višina škode je bila ocenjena med 500 in 600 tisoč evri. Škode na opremi ni bilo veliko. Bilo je poplavljenih nekaj elektromotorjev in manjše opreme, ampak to smo že sanirali. Imeli smo kar nekaj posredne škode, vse od izpada prihodkov do izpada dodane vrednosti, ker je nekaj časa proizvodnja stala, prav tako nekaj odprem do kupcev nismo mogli narediti. Ta posredna škoda še ni dokončno znana.

Drugače pa imamo v zadnjem obdobju težave z plazom na našem odlagališču rdeče sadre, ki pa ga tudi zdaj pregledujemo, kako bi ga lahko sanirali in koliko bo stala sanacija tega plazu. 

Kako komentirate vladni predlog za reševanje posledic poplav s solidarnostnim skladom?  

S tem smo seznanjeni predvsem iz medijev, tako da vemo približno, kaj se načrtuje in kako bomo kot podjetja in posamezniki k temu prispevali.

V podjetju smo aktivno pristopili k temu, da pomagamo sodelavcem, ki so bili prizadeti v teh poplavah. Posebej sodelavcem iz Zgornje Savinjske doline. V obravnavi imamo nekaj prošenj za pomoč pri sanaciji stanovanjskih hiš, ki so bile prizadete v poplavah, in te bomo v najkrajšem času obravnavali.

Pretresi na trgu titanovega dioksida 

Druga polovica lanskega leta je prinesla popoln vihar za proizvajalce titanovega dioksida, katerega posledice se čutijo še letos. Na kolena je spravil družbo Venator, enega največjih proizvajalcev titanovega dioksida, ki je spomladi postala insolventna. Kakšen vpliv na panogo in obnašanje v verigi vrednosti (kupci in dobavitelji surovin) je imelo dogajanje okoli Venatorja?

To je kar zanimivo in zapleteno vprašanje. Venator se je že dalj časa spopadal s slabšimi poslovnimi rezultati. Imeli so precej velike dolgove do bank upnic. Hitra ohladitev trga v drugi polovici lanskega leta je te že nakopičene težave okrepila do te mere, da očitno ni bilo druge rešitve kot izvedba tako imenovanega chapter 11, kar bi v naši terminologiji bilo najbližje institutu prisilne poravnave. Ta poteka zelo hitro in profesionalno. Večino dolga družbe bo pretvorjenega v kapital. Podjetje bo prejelo tudi zajetna sveža finančna sredstva.

Vseeno je ta novica povzročila nekaj negotovosti na trgu, ampak zaradi dobre ponudbe in šibkega povpraševanja večjih pretresov ni bilo. Tudi dobavitelji tega podjetja bodo po javno dostopnih informacijah v celoti poplačani. Zato večjega vpliva na razmere v dobavnih verigah ne pričakujem. Dogodek pa lahko vpliva na panogo na daljši rok. Najavljeno je bilo zapiranje dveh tovarn v Evropi s skupno kapaciteto več kot 150 tisoč ton. To je približno za dve in pol Cinkarni Celje. Zapiranje tovarne je pred nekaj tedni najavil Chemours iz Tajvana s kapaciteto 120 tisoč ton, torej skoraj za dve Cinkarni Celje.

Na drugi strani so se v zadnjih letih kitajske proizvodne kapacitete precej širile. Napovedujejo se tudi nova vlaganja v širjenje kapacitet v Južni Afriki in Indiji, a to so za zdaj šele načrti. Kako bo matematika zapiranja kapacitet in odpiranja novih na Kitajskem vplivala na panogo, bo znano na vrhu naslednjega cikla. Na splošno pa velja, da je svetovno povpraševanje in potrošnja titanovega dioksida na prebivalca v zelo veliki korelaciji z rastjo bruto domačega proizvoda (BDP).

ZDA so na tem področju zaščitile svoj trg s 30-odstotnimi uvoznimi dajatvami na titanov dioksid, medtem ko so te dajatve na kitajski proizvod v Evropi šestodstotne. Evropa ni naredila prav veliko za zaščito domačega trga. Upam, da bo v prihodnosti več, ker ne bi bilo dobro, da bi v preveliki meri izgubili lastno evropsko proizvodnjo tovrstnega proizvoda.

V predstavitvi Venatorja ob vlogi za začetek postopka prisilne poravnave se je govorilo tudi o odprodaji in zapiranju nekaterih obratov po Evropi – v Italiji in Nemčiji. Ste glede na to, da ima Cinkarna zelo omejene možnosti organske rasti zaradi številnih zakonskih in okoljskih omejitev v EU, razmišljali, da bi raziskali možnost, da se potegujete za nakup enega od obratov?

Po naših informacijah ti obrati trenutno niso naprodaj. Venator je recimo obrat na Finskem, ki ga je pred leti zaprl po požaru, prodajal kot opremo, in ne kot delujoč posel. Če bo kaj naprodaj, bomo razmislili, ampak je treba vedeti, da vsi obrati niso v najboljši kondiciji in da so verjetno zelo utemeljeni razlogi, zakaj so se odločili, da kakšen obrat zaprejo.

Denar in vpliv Evropske centralne banke na poslovanje 

Ob koncu leta 2022 je bilo denarja in denarnih ustreznikov več kot 45 milijonov, ob koncu prve polovice leta pa 27,9 milijona evrov. Kam ste usmerili denar?

Pogledati je tudi potrebno postavko finančnih naložb, kjer je kar precej naložb v zakladne menice. Tako da imamo skupaj še vedno okoli 50 milijonov denarja in denarnih ustreznikov. Smo pa, kar se tiče naložb, kupovali tudi menice nekaterih evropskih držav. Zdaj, v zadnjih tednih, se na trgu pojavljajo tudi zanimive ponudbe nekaterih bank, predvsem manjših. Skrbimo za razpršenost naložb po ročnosti in izdajateljih, rajši imamo papirje z večjo likvidnostjo na sekundarnem trgu. Občasno se tudi pojavljajo ponudbe denarnih skladov, ampak zanje se še nismo odločili.

Evropska centralna banka zadnje leto dviguje ključne obrestne mere. Zdaj so napovedani novi dvigi. Kako to vpliva na poslovanje Cinkarne Celje?

Če slabo vpliva na gradbeništvo, potem slabo vpliva na nas. Približno polovico titanovega dioksida se uporablja v barvni industriji, ki je tesno povezana z gradbeništvom. Dvig obrestnih mer vpliva predvsem na upočasnjevanje gradnje novih objektov, manj pa na obnovo obstoječih. Kot sem že prej omenil, na dolgi rok poraba titanovega dioksida korelira z BDP. Trenutno razmere za nas niso ugodne. Govori se o recesiji v Nemčiji. Moram potrditi, da so nemški kupci precej depresivno razpoloženi. Malo je v kulturi, malo pa tudi v tem, da ko Nemci mislijo, da gre slabo, zaprejo denarnice.  

Najbolj pesimistični so trenutno naši nemški kupci, medtem ko so kupci v južni Evropi (Italija in Španija) bistveno bolj fleksibilni, pragmatični in morda tudi po naravi malo bolj optimistični. Lani je bil ta optimizem povsem upravičen.

Dejstvo je, da je Evropa v neki fazi stagflacije. Ameriški kolegi pa mi govorijo, da so ZDA v bistveno boljši kondiciji, in očitno bo tam pristanek bolj mehak ter ne bodo doživeli nekih recesijskih razmer kot v Evropi.

Dividenda

Delnica Cinkarne je vedno veljala za bolj dividendno donosno delnico. Lani ni bilo izplačila dividende. Verjetno se ob slabših rezultatih in tudi bolj pesimističnih napovedi delničarji sprašujejo, kako bo z dividendo v prihodnje? 

Marsikdo se tudi vpraša, zakaj dividende nismo izplačali letos in zakaj smo sploh kandidirali za državno pomoč za omilitev posledic energetske krize. Cinkarna je energetsko intenzivno podjetje in že ob snovanju načrtov, kot rečeno, smo pričakovali težave z upadom povpraševanja v panogi in to pomoč smo potrebovali, da ostanemo cenovno konkurenčni vsaj zahodnim multinacionalkam, če že Kitajcem po ceni ne moremo konkurirati.

V nekaterih evropskih državah so bile podobno kot v Sloveniji zamrznjene cene energije ne samo za mala in srednje velika podjetja ter prebivalstvo, ampak tudi za velika podjetja. Pri nas se je vlada odločila, da bo to imenovala kot pomoč, ne kot zamrznjene cene, in napisala zakon, kot ga je. Tam je veliko kriterijev, pod katerimi si lahko deležen te pomoči, in seveda med drugim je tudi neizplačilo dividend. Dividende nameravamo izplačati, ampak takrat, ko to dovoljuje zakon o pomoči.

Okoljske rezervacije in ESG

V zadnjih letih se vse več pozornosti posveča spremljanju okoljskih, družbenih in upravljavskih dejavnikov (ESG), ki so povezani s poslovanjem podjetja. Zlasti kemična panoga je med tistimi, ki je še posebno pod lupo glede trajnosti poslovanja. Tudi v vašem poročilu ste namenili kar nekaj besed temu.

To je zelo pomembna tema za nas in kup ukrepov že izvajamo in jih še bomo. ESG je zelo široka tema in je treba tudi skrbno izbrati kategorije, na katere se bomo osredotočali. Recimo odlagališče rdeče sadre je za nas pomembna zgodba, ki je povezana tudi z možnostjo ali nezmožnost poslovanja na trenutni lokaciji. Dovoljenje imamo za nadaljnjih sedem let. Smo pa v dogovoru z lokalno skupnostjo, da bi ta dovoljenja razširil na daljše obdobje preko leta 2050. Upam, da bodo ti dogovori uspešni. S tem bo Cinkarni omogočen obstoj in celo morebitna manjša širitev na obstoječi lokaciji.

Uvajamo pa tudi razvojne projekte, s katerimi bi zmanjšali letne količine odlaganja. Rdeča sadra je zmes bele sadre z nekaj primesi železa. Beli sadri se po domače reče gips in se uporablja v industriji mavčnih plošč. Zdaj iščemo načine, kako bi iz rdeče sadre potegnili ven več bele sadre in jo prodajali proizvajalcem mavčnih plošč. To je denimo primer krožnega gospodarstva.  

Na drugi strani vlagatelji v povezavi z okoljskimi tveganji pogosteje omenjajo okoljske rezervacije. Te izvirajo iz potencialnih obveznosti, ki bi lahko nastale iz sanacij, vezanih na pretekla odlagališča, in so se lani kot celota zmanjšale z 18,8 na 14,8 milijona evrov. Kaj je bila podlaga za popolno odpravo rezervacij za stara bremena?

To smo naredili predvsem na obstoječi celjski lokaciji, ker po ugotovitvah ministrstva za okolje in prostor ni bilo mogoče uveljaviti nikakršnih institutov za sanacije okoljske škode oziroma za to niso bili podani kakršni koli zakonski pogoji za ukrepanje. Pridobili smo tudi pravno mnenje odvetniške pisarne, ki je upoštevalo sodbo v zvezi s staro Cinkarno. V tej je sodišče odločilo, da Cinkarna ni odgovorna za kakršno koli sanacijo tega območja. Zato je padla odločitev, da se ta del sanacije oziroma ta del okoljskih rezervacij sprosti. Še vedno pa jih ohranjamo tam nekje okoli 15 milijonov evrov, kjer je vključen tudi Bukovžlak (odlagališče nenevarnih odpadkov).

Cinkarna Celje

 

Zaposleni in dodana vrednost

Dodano vrednost na zaposlenega ste lani povečali za skoraj 24 odstotkov, na 131,4 tisoč evrov. Kako vam je to uspelo?

Če kratkoročno pogledamo, je to posledica velikega dobička na samem vrhu poslovnega cikla. Dolgoročno pa izvajamo številne ukrepe za povečanje povprečne produktivnosti skozi cikel. Če bi spremljali recimo povprečno produktivnost skozi zadnji petletni cikel, bi videli, da smo tudi skozi cikel dvignili povprečno produktivnost. To delamo na različne načine. V zadnjem času veliko investiramo na področju energetike in avtomatizacije. Še več bi rad postoril na področju digitalizacije. Vse to pa lahko tudi pomeni, da morda lahko delamo tudi z manjšim številom zaposlenih in seveda tudi to povečuje produktivnost.

Opaziti je, da se število zaposlenih iz leta v leto zmanjšuje. Zakaj? Glede na to, da imamo skoraj ničelno brezposelnost, koliko je fluktuacije pri vas, imate težave dobiti nove zaposlene?

Zmanjšanje števila zaposlenih je med drugim posledica zapiranja določenih neperspektivnih programov v zadnjih petih ali šestih letih. Drugače pa stremimo k investicijam v čim bolj sodobno in avtomatizirano opremo, kar je potem tudi predpogoj za olajšanje vsakdanjega dela zaposlenih v proizvodnji, prispeva pa tudi k dvigu konkurenčnosti podjetja.

Z nekaterimi vrstami kadrov imamo težave. Denimo že kar nekaj časa iščemo energetskega menedžerja. Dobrih je na trgu malo, tisti, ki pa so, zahtevajo kar visoko plačilo. Pa tudi številne druge kadre iščemo, kot sta ključavničar, električar. Tu imamo kar veliko izzivov. Veliko delamo na vzgoji kadrov, ki so specifični za našo panogo.

Sprostili so se nekateri postopki za zaposlovanje specifičnih kadrov iz tujine. Kako je z zaposlovanjem tujcev pri vas?

To drži, vendar moram priznati, da nismo posegali po teh kadrih. Cinkarna Celje preferira zaposlovanje lokalnega prebivalstva, ki živi blizu podjetja. Imamo namreč štiriizmensko delo, zato je kar pomembno, da se zaposleni ne vozijo predaleč. Pa tudi povezani smo z lokalnim okoljem, tako da je večina naših zaposlenih iz celjske občine ali pa iz sosednjih občin. Nekaj se jih vozi tudi iz Prekmurja pa z mariborskega konca. Sam se vozim iz Gorenjske.

Investiranje v delnice Cinkarne Celje

Za konec še vprašanje, na katerega ste sicer v preteklosti že odgovorili: zakaj ne kupujete delnic Cinkarne Celje tako kot recimo uprave drugih slovenskih blue chipov? Direktorica Agencije za trg vrednostnih papirjev Anka Čadež je v nedavnem intervjuju povedala, da jo žalosti razumevanje članov uprav, ki pravijo, da je zakonodaja za primarne insiderje stroga.

Odvisno, kako na to stvar gledamo in kaj je za koga sitnost, pa tudi ali se hočeš izpostavljati tveganju, da ti bo nekdo v nekem trenutku rekel, da si morda imel kakšno informacijo več, kot jo je imel trg. In potem bi sledili očitki, da si kupil delnico v nekem trenutku, ko je ne bi smel. Smo v ciklični panogi, kjer je nihanj več. V izogib očitkom sem se odločil, da ne kupujem delnic Cinkarne Celje. Lahko bi denimo šel tudi v smer, da bi kupoval delnice v nekih ozkih časovnih oknih, si pa ob tem prav tako zelo omejen, kdaj lahko delnice prodaš. Sam želim biti pri svojih naložbah fleksibilen oziroma ne želim preveč omejitev. Sicer pa nalagam denar v slovenske delnice, kar sem že večkrat javno povedal.

Imate tudi druge naložbe?

V zadnjem času sem ocenil, da je ameriški delniški trg precenjen oziroma nisem imel posebnega upanja, da ima velik potencial za rast. V zadnjem času precej kupujem papirje s fiksnim donosom, predvsem državne papirje, tako imam mešanico državnih papirjev s fiksnim donosom in slovenskih delnic. 

Ste naklonjeni nagrajevanju zaposlenih v delnicah?

Da, pristal bi tudi na to, da bi bil velik del variabilne nagrade izplačan v delniških opcijah. Bi pa morala biti davčna obravnavana drugačna, ker trenutna ni stimulativna.  

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar