Skozi oči upravljalca: Delničarji Krke zadovoljni z rekordno dividendo

Danes je bila skupščina Krke, na kateri so se delničarji seznanili z letnim poročilom za leto 2022 in podelili razrešnico upravi in nadzornemu svetu. Potrdili so tudi dividendo, ki jo je predlagala uprava, v višini 6,6 evra bruto za delnico, kar je za 17 odstotkov več kot lani. Skupaj bodo v Krki izplačali 204,4 milijona evrov. Dividende se začnejo izplačevati 20. julija. 

Matjaž Dlesk: Skupščina skozi oči upravljavca premoženja

Presenečenj na današnji skupščini ni bilo, vsi sklepi so bili sprejeti z več kot  97-odstotno večino, začne opisovati dogajanje na današnji skupščini Krke Matjaž Dlesk, upravljavec premoženja pri družbi Triglav Skladi. Na skupščini je bilo navzočega 54,35 odstotka kapitala z glasovalno pravico. Podobna udeležba je bila tudi lani.

Delničarji so potrdili predlog izplačila dividenda v znesku 6,6 evra bruto, kar je za en evro bruto več kot lani. "Gre za rekordno dividendo," dodaja Dlesk. Preostale točke dnevnega reda, sploh glede prejemkov upravi in nadzornikom, ki so se na nekaterih drugih skupščinah slovenskih podjetij že zataknili in niso bili sprejeti, so bile na skupščini Krke gladko sprejete, pravi Dlesk. Ob tem dodajmo, da so pravila glede izplačila prejemkov tako nadzornikom kot upravi jasno določena v zakonu o slovenskem državnem holdingu. Država ima v Krki 27-odstotni delež.

Krka je v prvem polletju rasla v vseh regijah. "Bistveno višja sta tudi EBITDA in EBIT, več je težko komentirati, saj nimamo vpogleda v strošek cene in količine," komentira upravljavec. Omenja pa, da je predsednik uprave Jože Colarič poudaril, da so 'price takers', torej da ne določajo cen, ampak jih drugi. Zato Dlesk razmišlja, da bi bilo zanimivo videti, zakaj je dobiček iz poslovanja (EBIT) toliko večji v primerjavi z lanskim. Neto dobiček je manjši, kar je posledica dogajanja okoli rublja, je na skupščini poudaril Colarič.

V prvi polovici lanskega leta je bil rubelj močan in takrat je Krka imela ogromen dobiček iz financiranja, medtem ko je ta letos izgubljal vrednost proti evru, zaradi česar ima Krka negativni izkupiček pri financiranju, opisuje. Dlesk ocenjuje, da je trenutni neto dobiček realen in morda ni najbolj primerljiv z lanskim, ko je bil rubelj neobičajno močen, posledično visok je bil tudi dobiček. "Šlo je za enkraten dogodek." Prihodki od prodaje so zrasli za sedem odstotkov, običajno zrastejo za okoli pet do šest odstotkov, še poudari upravljavec. Podrobnosti težko komentira, saj pravi, da bi se moral zakopati v poslovne izkaze. Celoviti podatki o poslovanju ob prvem poletju bodo znani 20. julija.

Pikantnosti, kot smo jih morda vajeni na nekaterih drugih skupščinah, na Krkini skupščini ni bilo. "Vsi udeleženi delujejo zadovoljno. Zanimivo, da niti pri eni točki dnevnega reda ni bilo enega vprašanja. Tudi ko je bil govor o poslovanju družbe ali prejemkih. V Luku Koper je bil predlog o prejemkih nadzornikov glede višine zneskov, ki je bil na las podoben Krkinemu, zavrnjen. Na Krki pa je bil bi z veliko večino sprejet," je povedal Matjaž Dlesk.

Matjaž Dlesk, Triglav Skladi

Krka bo nadaljevala odkupe lastnih delnic 

Eden pomembnejših predlogov sklepov, o katerem so glasovali na skupščini, je pooblastilo za pridobivanje lastnih delnic, kar bo Krki omogočilo odkupe v prihodnjih treh letih. Krka ima v lasti 5,6 odstotka vseh delnic družbe. Njihova tržna vrednost ob upoštevanju trenutnega tečaja je 215,6 milijona evrov.

Krka lahko delnice kupuje vse do višine 25-kratnika čistega dobička na delnico iz zadnjega javno objavljenega revidiranega konsolidiranega izkaza poslovnega izida skupine. Natančneje je ta za lani znašala 11,69 evra. To pomeni, da je v tem trenutku zgornja omejitev za odkupe lastnih delnic postavljena pri 292,25 evra za delnico. Tovrstno vrednotenje bi si lahko danes, ko delnica kotira pri 118 evrih, predstavljali zgolj ob prevzemu ali združitvi, kar pa vsaj po javno dostopnih informacijah ni na mizi. Predlagana je tudi spodnja omejitev, pod katero Krka ne sme kupovati lastnih delnic in je nastavljena na knjigovodsko vrednost, ki je bila lani 65,21 evra. 

Jamnik se poslavlja, prihaja Cerar

Iz nadzornega sveta se poslavlja dolgoletni nadzornik Borut Jamnik, nekdanji šef Modre zavarovalnice in zdaj prvi mož SID Banke. Delničarji bodo glasovali o predlogu, da na njegovo mesto za petletni mandat izvolijo Luko Cerarja, ki je podpredsednik za področje financ v podjetju Albaugh TKI. Skupina Albaugh spada med vodilne svetovne proizvajalce najsodobnejših izdelkov za zaščito kmetijskih pridelkov in rastlin. 

Poslovanje v prvem polletju

Rezultati poslovanja lani in v prvem četrtletju so znani, tradicionalno pa prvi mož farmacevta Jože Colarič na skupščini razkrije glavne poudarke poslovanja v prvem polletju, in to je običajno vrhunec informacij za delničarje. O polletnih rezultatih pišemo TU. 

Colarič z osmimi odstotki glasovalnih pravic

Prvi mož je imel iz naslova imetništva delnic in pooblastil na skupščini glasovalne pravice za 2.667.331 delnic (od tega ima 22.500 lastnih delnic), kar pomeni 8,13 odstotka glasovalnih pravic v družbi.  

Pogled analitikov na delnico Krke

Večina analitikov, ki objavljajo svoja priporočila na Bloombergu, z izjemo enega priporoča nakup delnice Krke (KRKG), pri čemer je najvišji ciljni tečaj nastavljen pri 125 evrov za delnico. Med najbolj optimističnimi sta Vladimira Urbankova iz Erste Group in Dawid Gorzynski iz poljske PKO BP Securities. Najbolj zadržan je James Vane Tempes iz ameriške družbe Jefferies, ki je konec maja ciljni tečaj nastavil na 106 evrov in priporočal držanje delnice. Trenutno delnica kotira pri 118 evrih. Tečaj delnice je v letošnjem letu pridobil 28,3 odstotka. 

Analitiki in uprava previdni pri napovedi rasti 

Zanimivo je tudi, da se napovedi obeh najbolj optimističnih analitikov glede prihodkov bolj ali manj ujemajo s poslovnim načrtom uprave družbe, ki za letos načrtuje 1,76 milijarde evrov prihodkov od prodaje oziroma 2,5 odstotka več kot lani. Krka sicer načrtovane ravni dobička iz poslovanja, povečanega za amortizacijo (EBITDA), za leto 2023 ne razkriva, vendar zgolj navaja cilj za EBITDA maržo (delež EBITDA v prihodkih od prodaje), ki naj bi presegla 25 odstotkov. Iz tega izhaja, da uprava namerava ustvariti EBITDA, ki bo presegel 439 milijonov evrov. Že lani je EBITDA dosegel 488,9 milijona evrov, medtem ko oba optimista med analitiki Gorzynski in Urbankova pričakujeta EBITDA v višini 464 milijonov evrov oziroma 500 milijonov evrov. Letos naj bi se po napovedih analitikov rast ključnih finančnih kategorij družbe ustavila oziroma ni izključen tudi rahel upad EBITDA. 

Ali se bo ustavila rast, bodo razkrili podatki o poslovanju Krke v prvem poletju. Podatki za prve tri mesece ni potrdila teze zaustavljanja rasti in nekoliko manjše dobičkonosnosti. Prihodki od prodaje skupine so se namreč v primerjavi z enakim obdobjem lani povečali za šest odstotkov, EBITDA pa za kar devet odstotkov. 

Članek smo posodabljali čez dan.