Michael Burry stavi na borzni upad – kaj napovedujejo trendi?

Letošnje leto je bilo za vlagatelje razmeroma uspešno. Ameriški indeks S & P 500 je od začetka leta pridobil 13,8 odstotka, tehnološki indeks Nasdaq pa 27 odstotkov. Tudi drugi svetovni indeksi so letos zeleno obarvani, z izjemo indeksa na celinski Kitajski CSI 300, ki je letos upadel za 3,7 odstotka ter hongkonškega Hang Senga, ki se je znižal za 10,9 odstotka.

Michael Burry stavil na padce na borznem parketu

Kljub rasti na trgih v prvih treh četrtletjih pa nekateri vlagatelji pesimistično zrejo v zadnje četrtletje. V tem taboru je tudi vlagatelj Michael Burry, ki je širši javnosti postal znan po tem, da je pravilno napovedal pok nepremičninskega balona ter prihod finančne krize leta 2008. Njegova izjemna napoved je bila tudi predstavljena v filmu The Big Short oziroma Velika poteza, ki velja za enega kultnih filmov Wall Streeta.

Podatki ameriške komisije za vrednostne papirje SEC razkrivajo, da je Michael Burry stavil več kot 1,6 milijarde dolarjev na padec trga v zadnjem četrtletju, natančneje na padec indeksov S & P 500 in Nasdaq 100, poroča CNN. Investicijsko podjetje Scion Asset Management, ki ga vodi Burry, je kupilo za 866 milijonov dolarjev prodajnih opcij sklada, ki sledi indeksu S &P 500, ter 739 milijonov dolarjev prodajnih opcij sklada, ki sledi indeksu Nasdaq 100. Burry naj bi v svoji stavi o prihajajočem padcu na trgu izpostavil kar 90 odstotkov portfelja podjetja. Prodajne opcije dajejo kupcu pravico, ne pa tudi obveznost, da lahko proda finančni instrument po vnaprej določeni izvršilni ceni.

Čeprav je Burry zaslovel s pravilno napovedjo zloma trga v letu 2008, napovedi niso bile vedno pravilne. Decembra leta 2015 je napovedal zlom na finančnih trgih v prihajajočih mesecih, vendar je indeks S & P 500 v naslednjih 12 mesecih pridobil 11 odstotkov vrednosti. Septembra 2019 je ponovno napovedal zlom finančnega trga zaradi domnevanega balona skladov, ki kotirajo na borzi (exchange traded fund – ETF), vendar je indeks S & P 500 v letu narasel za 15 odstotkov.

Po še nekaj neuspelih napovedih je na začetku letošnjega leta objavil tvit "Prodaj", s čimer je pozval vlagatelje, naj prodajo svoje naložbe, vendar je že marca popravil svoje mišljenje ter v tvitu priznal, da je bilo njegovo mnenje o prodaji napačno.

Kaj pravijo številke?

Če pogledamo zgodovinske podatke zadnjega desetletja dogajanja na borznem parketu, ti kažejo, da je indeksu S & P 500 v zadnjem četrtletju posameznega leta vrednost upadla le enkrat. Leta 2018, ko je izgubil slabih 14 odstotkov, kar je bila posledica izjemno velike nihajnosti na trgu, gospodarske upočasnitve ter trgovinskih trenj med ZDA in Kitajsko. Vsa druga leta je indeks zadnje četrtletje končal v zelenih številkah s povprečno 5,4-odstotno rastjo.

Tudi v daljšem časovnem obdobju lahko ugotovimo, da zadnje četrtletje leta velja za najdonosnejše za indeks S & P 500. Povprečna letna rast indeksa v zadnjih 30 letih je bila 4,9-odstotna, medtem ko je bila v prvem četrtletju enoodstotna, v drugem 2,6-odstotna ter v tretjem 0,2-odstotna.

Podobna velja za tehnološki indeks Nasdaq Composite. Podatki zadnjih desetih let kažejo, da je indeks v zadnjem četrtletju končal v rdečih številkah le dvakrat, to je bilo lani, ko je indeks upadel za odstotek, ter leta 2018, ko je upadel za 17,5 odstotka.

Tako kot S & P 500 je bil tudi Nasdaq v povprečju v zadnjih 30 letih najdonosnejši prav v zadnji četrtini leta. Podatki kažejo, da je se je vrednost indeksa v zadnjih 30 letih v zadnjem četrtletju v povprečju povišala za 5,8 odstotka, medtem ko se je v prvem četrtletju v povprečju zrasla za 1,8 odstotka, v drugem za 4,1 odstotka v tretjem pa za 3,5 odstotka.

 

Nadaljevanje leta bo za vlagatelje zahtevnejše

"Druga polovica leta bi lahko bila bolj volatilna, saj so se začeli zgrinjati črni oblaki nad Kitajsko, ki igra izredno pomembno vlogo na svetovnem finančnem trgu," poudaril finančni analitik Tilen Šarlah. Ob tem dodaja, da se povečuje verjetnost nastanka recesije v ZDA v zadnjem četrtletju letošnjega leta oziroma v prvem četrtletju prihodnjega, potrošniki so začeli kazati šibkosti, prav tako pa je tveganje, da se bodo likvidnostni in kreditni pogoji v prihodnjih mesecih zaostrili.

Inflacija se sicer postopoma znižuje, kljub temu pa bo tudi v prihodnje jedrna inflacija ostala visoka, nad tremi odstotki do leta 2024. To pa pomeni dodaten pritisk na centralne banke, ki bi lahko nadaljevale zaostreno monetarno politiko.

Ena najsvetlejših točk letošnjega leta je Japonska. Japonski borzni indeks Nikkei 225 je od začetka leta pridobil 21 odstotkov. Delnice japonskih podjetij bi lahko tudi v prihodnje rasle, saj se je Japonska premaknila iz dolgoletnega obdobje deflacije v blago inflacijsko gospodarstvo, japonska centralna banka pa je veliko počasnejša pri normalizaciji denarne politike kot druge centralne banke, sklene Šarlah.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar