Najbolj donosne panoge: V ZDA IT, v Evropi trgovina na drobno

Letošnje leto je postreglo z rastjo tako evropskih kot ameriških borznih indeksov. Kljub bojazni o prihajajoči recesiji je vrednost indeksa S&P500 letos višja za slabih dvajset odstotkov, medtem ko je evropski delniški indeks Stoxx600 višji za 10,6 odstotka.

 

Najbolj donosni informacijska tehnologija in komunikacijske storitve

Ameriški trg je letos v veliki merili poganjala evforija okoli umetne inteligence. Sektor informacijske tehnologije (IT) znotraj indeksa 500 največjih ameriških blue chipov je letos pridobil za kar dobrih 45 odstotkov, komunikacijskih storitev pa odstotek manj, torej 44 odstotkov. Zanimiv je podatek, da so letos v rdečih številkah panoge, ki so bile lani zmagovalke. To so sektor zdravstva, energije ter sektor preskrbe z elektriko, plinom, vodo in komunalnimi storitvami (utilities). Letos so upadli za 0,7 odstotka (zdravstvo), 2,5 odstotka (energija) ter pet odstotkov (preskrba z elektriko, plinom, vodo in komunalnimi storitvami).

 

Indeks S&P500 letos poganja predvsem sedem velikih tehnoloških podjetij, ki so tudi glavni igralci na področju umetne inteligence – Meta, Microsoft, Nvidia, Apple, Alphabet, Amazon in Tesla. Omenjena sedmerica predstavlja dobro četrtino uteži v indeksu. Brez teh sedmih podjetij bi bila letošnja donosnost indeksa le 7,9 odstotna.

 

Indeks S&P500 je kapitalsko utežen, kar pomeni, da imajo podjetja z večjo tržno kapitalizacijo tudi večjo utež znotraj indeksa. Če primerjamo letošnjo donosnost tega indeksa s prilagojenim indeksom S&P500, ki ni kapitalsko utežen, temveč imajo v indeksu vsa podjetja enako utež, vidimo, da je slednji letos imel precej nižje donose. Tu lahko vidimo jasen doprinos največjih tehnoloških podjetij znotraj indeksa, ki imajo visoke tržne kapitalizacije in posledično tudi višje uteži v indeksu zato ob dobrem poslovanju močno vplivajo na gibanje indeksa.

 

V Evropi letos zmagovalec sektor trgovine na drobno

Sektor trgovine na drobno znotraj indeksa Stoxx600 je letos pridobil slabih trideset odstotkov, sledil je tehnološki sektor, ki je letos višji za dobrih 25 odstotkov. Na evropskem borznem parketu so letos v rdečih številkah panoge energije, nepremičnin ter osnovnih surovin.

 

Evropska centralna banka (ECB) tako kot ameriška (Fed) dviguje obrestne mere, po zadnjem dvigu se je obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja zvišala na 4,25 odstotka, depozitna obrestna mera na 3,75 odstotka, posojilna obrestna mera pa znaša 4,5 odstotka. Kljub dvigu obrestnih zaradi še vedno previsoke inflacije, se je evropsko gospodarstvo letos izognilo recesiji, delniški indeksi pa so po lanskem slabem letu ponovno v zelenih številkah.

 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar