"Skupina NLB prvo polovico leta zaključuje s stabilnim in kapitalsko trdnim položajem," je večkrat na srečanju z vlagatelji poudaril prvi mož banke Blaž Brodnjak, potem ko je banka predstavila poslovne rezultate ob polletju. Skupina NLB po lanskem rekordnem poslovanju tudi v prvi polovici leta ohranja rast dobička. V drugem četrtletju je ustvarila 122,6 milijona evrov dobička po davkih, kar je dvoodstotna rast v primerjavi s prvim četrtletjem.
V ospredju je iskanje možnih prevzemnih priložnosti, je poudaril Brodnjak. Če jih v prihodnjem letu in pol ne bodo našli, pa bodo povišali izplačilo dividend v skladu z dogovorom z delničarji. "Prevzem sicer dolgoročno prinaša večji donos kot pa izplačilo dividend," je opozoril. Delničarje je zanimalo tudi, kako so in bodo poplave vplivale na poslovanje banke in komitentov.
Kabinet italijanske premierke Giorgie Meloni je odobril davek na presežne dobičke bank, kako gledate na to? Slovenski finančni minister Klemen Boštjančič je pred kratkim dejal, da tega predloga še ni dal z mize.
Preberi še
Delnice NLB po rezultatih višje in s tretjino celotnega prometa na borzi
Delnice NLB ob objavi rezultatov z največ prometa na naši borzi.
10.08.2023
Dobiček NLB še raste na krilih visokih obrestnih prihodkov
Letna neto obrestna marža skupine je znašala 3,3 odstotka, 0,8 odstotne točke nad slovenskim povprečjem.
10.08.2023
Na kaj se pozablja, ko NLB primerjamo z drugimi bankami
Borzniki v poročilih pri primerjavi NLB z drugimi bankami pogosto zanemarijo velikost in likvidnost.
10.08.2023
Kako se NLB meri z bankami iz sosednjih držav
Kaj o bankah menijo analitiki Bloomberga? Nakup katerih delnic priporočajo?
10.08.2023
Analiza: Poplava dobičkov v bankah, bodo od tega imeli tudi kaj varčevalci
Trend prvih petih mesecev dober obet za polletne rezultate NLB – pa bodo ujme odnesle to veselje?
09.08.2023
Brodnjak: To je zelo populistično vprašanje. Kot sistemska institucija smo že donirali prizadetim v poplavah in že s tem smo prispevali družbi. Banke ne morejo vplivati na denarno politiko Evropske centralne banke. Verjamemo, da se ti dobički trenutno zdijo enormni, ampak jih je treba preračunati v zgodovinsko povprečje. Spomnimo, da smo imeli sedem let negativne obrestne mere, ko nismo ustvarjali dobička. Skratka, gre za politično vprašanje, ne morem komentirati morebitnih prihodnjih odločitev vlade.
Neuradno smo izvedeli, da je NLB v ekskluzivnih pogovorih za prevzem Summit Leasinga. Lahko komentirate? Pa tudi, kako potekajo druge potencialne prevzemne aktivnosti?
Brodnjak: Ne vem, od kod vam ta informacija. NLB analizira in preučuje potencialne priložnosti. Če se kaj zanimivega pojavi, se bomo morda odločili za prevzem. Govorili smo že, da razmišljamo tudi o vstopu na nove trge, kot sta hrvaški in albanski. Taktično zmogljivost za združitve in prevzeme smo povečali, in sicer s približno štirih milijard na več kot štiri milijarde evrov tveganju prilagojene aktive. Če ne najdemo prave priložnosti v 12 do 18 mesecih, lahko povišamo dividende v dogovoru z vlagatelji. Danes je prezgodaj, da bi govorili o tem. Zasledovali bomo priložnosti, ki jih vidimo v regiji.
Bi glede na dobre rezultate lahko videli povišanje dividend v prihodnjih letih?
Brodnjak: Strategija izplačil dividend ostaja nespremenjena, tako da bo kapitalski donos v obliki dividend med letoma 2022 in 2025 znašal 500 milijonov evrov. Že to pomeni, da bodo dividende avtomatsko vsako leto višje. Prostor za dvig dividende sicer je, kot sem omenil, če ne najdemo prave prevzemne priložnosti. Prevzem bi sicer dolgoročno prinesel višji donos kot pa dejansko izplačilo višjih dividend. Seveda se to naslednje leto lahko spremeni, ampak danes verjamemo, da bomo našli prevzemno priložnost.
Kakšen vpliv na poslovanje NLB so imele poplave, ki so prizadele Slovenijo?
Andreas Burkhardt, član uprave: Trenutna ocena kaže, da bo vpliv na poslovanje zmeren, ne pričakujemo hujših vplivov. Dolgoročno predvidevamo, da bo potrebnega več kapitalskega financiranja zaradi poplav. Kar se tiče gospodinjstev in hipotek, je izpostavljenost zelo majhna, kaže bolje, kot smo sprva menili. V korporativnem delu je večja izpostavljenost, konkretno gre za dve ali tri večje dobre, močne stranke, zato ne pričakujemo večjih težav. Tik pred naravno nesrečo smo predvideli, da se bodo letos stroški tveganja s 30–40 bazičnih točk znižali na 15 bazičnih točk, zdaj pa upamo, da bo napoved veljala kljub poplavam in da tega ne bomo popravljali. Glede na prvi šok je zdaj videti bolje, tudi stranke so bile sprva pesimistične, kako dolgo bo trajalo, da bodo vzpostavile proizvodnjo, ampak zdaj kaže precej bolje.
Kakšen je vaš načrt z izdajo obveznic v prihodnjem letu? Razmišljate tudi o izdaji za male vlagatelje? Kakšna so pričakovanja glede zahtevanih donosov pri vlagateljih za morebitne prihodnje izdaje?
Archibald Kremser, finančni direktor: Še se bomo vračali na kapitalske trge, prihodnje leto bomo spet izdali prednostno obveznico v višini 500 milijonov evrov. Veliko razmišljamo tudi o možnostih za male vlagatelje, saj jim želimo ponuditi ta instrument. Najprej pa moramo najti pravo pravno pot. Glede zahtevanih donosov vidimo, da so na zgodovinsko visokih ravneh, s tem moramo živeti, naši stroški financiranja rastejo. Težko komentiramo za naprej, ker se tržne razmere hitro in precej spreminjajo – v glavnem navzgor. Čeprav smo že z zadnjo izdajo videli, da so se pritiski nekoliko normalizirali. Hkrati se poigravamo tudi z idejo o izdaji obveznic, denominiranih v dolarjih. Dolar je na našem radarju, tudi od investitorjev dobivamo odzive, da bi to bilo zanimivo. Veliko poti je na voljo, trenutno kaj več ne morem povedati.
Upočasnjuje se povpraševanje po novih kreditih – kaj pričakujete v prihodnje glede na gospodarsko ohlajanje?
Kremser: Glede makorbonitetnega okolja vidimo, da so možnosti za tako imenovani mehki pristanek. Skoraj vse je v okviru pričakovanega. Gospodarstvo še kaže odpornost, tudi slovensko. To je dober začetni položaj glede na naravno katastrofo. Kljub ohlajanju pa še vedno vidimo enomestno rast novih posojil.
Kako boste znižali stroške? Precej visoki so predvsem stroški dela.
Kremser: Inflacija stroškov dela je dejstvo, govorimo o dvomestnih številkah, hkrati pa je to odraz splošne inflacije. Tekmujemo za talentirane kadre s številnimi podjetji, ne samo bankami, hkrati tudi želimo investirati v kakovostne zaposlene. Sprva moramo obdržati dobre kadre in poskrbeti, da bo čim več stvari avtomatiziranih in digitaliziranih. Vedeti tudi moramo, da je v Srbiji inflacija še višja, zato ne moremo pričakovati, da bo rast stroškov zaposlenih precej nižja od tega. Še več storitev želimo digitalizirati, v Sloveniji je 89 odstotkov vseh transakcij negotovinskih in to želimo pospešiti tudi v drugih državah. Na dolgi rok pa je dejstvo, da se mora obseg zaposlenih zmanjšati.
Kako kaže vašemu lizinškemu poslu?
Brodnjak: Slovenska lizinška družba lepo raste, povečujemo tržni delež, dolgoročno želimo priti na enak delež, kot ga imamo pri bančnem poslovanju. Tudi v Srbiji zelo močno rastejo, čeprav smo tam komaj na začetku. Še bolj na začetku smo v Severni Makedoniji. Skratka, v Sloveniji in Srbiji pričakujemo hitro rast.