Dividende blue chipov: Kolikšen kos pogače bodo dobili delničarji?

Z izjemo Petrola je za večino slovenskih blue chipov izjemno uspešno leto in v skladu s tem so višje tudi predlagane dividende. Najbolj so ob več kot podvojenem dobičku predlog izplačila dividend povišali v Luki Koper, saj sta uprava in nadzorni svet predlagala 2,5 evra bruto dividende na delnico. Nižje dividende se na drugi strani obetajo delničarjem Petrola, Zavarovalnice Triglav in Cinkarne Celje.

Članek smo dopolnili z informacijo, da bilančni dobiček Cinkarne Celje ostane nerazporejen.

"Pri družbah z izjemno stabilnim, necikličnim poslovanjem rast dividend ni vprašljiva," meni Matej Šimnic, direktor področja analiz pri podjetju Capital Genetics. Krka in Salus, ki delujeta na trgu zdravil, bosta tako dividendo zvišala za 17,2 (na 6,6 evra) oziroma 7,7 odstotka (na 70 evrov).

Kot dodaja, bi sicer v to skupino lahko uvrstili tudi Telekom, vendar je podjetje pod vplivom cenovne konkurence in nizke rasti prihodkov, hkrati pa telekomunikacijska mreža zahteva precejšna investicijska vlaganja. "Plan naložb za leto 2022 je bil kar 203 milijone evrov, v skladu s tem pa bi dividenda tako najverjetneje lahko znašala nekje med lanskim predlogom uprave v višini 3,5 in 4,5 evra, kar so na koncu z nasprotnim predlogom dosegli delničarji," napoveduje Šimnic.

Da je glede na že predlagane dividende največ pozornosti na borzi požela Krka, družba z največjim deležem v indeksu SBITOP, menijo tudi pri hrvaški družbi za upravljanje premoženja Intercapital. "Na splošno je bila Krkina prodaja v četrtem četrtletju 2022 višja od tržnih pričakovanj, kar se je odrazilo v nedavni solidni rasti tečaja delnice skupine," poudarjajo pri Intercapitalu. Ob tem opozarjajo, da so bili rezultati posledica enkratnega učinka na finančni rezultat, družba pa se je odločila, da dobiček razdeli svojim delničarjem.

Uprava Luke Koper pogumneje kot lani

Še dve slovenski borzni družbi v cikličnih panogah sta Luka Koper in Cinkarna Celje. Prva je morda celo nekoliko presenetila vlagatelje, saj je predlagana dividenda več kot enkrat višja od sprejete lanske. Ker lani predlog uprave ni bil najbolj radodaren, so lastniki zahtevali višje izplačilo. "Ob relativno nizki zadolženosti in podvojenem dobičku lahko tudi letos pričakujemo, da bodo lastniki zahtevali višje izplačilo," je pred objavo predloga dividende napovedal Šimnic.

Kljub temu poudarja, da je uprava z višino predloga dividende previdna, saj podjetje intenzivno vlaga v pristaniško infrastrukturo, za katero bo v obdobju med letoma 2022 in 2027 namenjenih 430 milijonov evrov. Luka Koper je lani povišala čisti dobiček za kar 133 odstotkov; ob tem je bil največji doslej tudi pretovor blaga v pristanišču.

Cinkarna Celje ne bo delila dobička?

Pri Cinkarni Celje je uprava prav tako previdna, zato je že ob koncu lanskega leta spremenila dividendno politiko, ki zdaj namesto 75 odstotkov predvideva izplačilo polovice čistega dobička. Tako bi bil lahko predlog dividende okrog 2,6 evra bruto, je ocenjeval Šimnic. A je prišlo do presenečenja, saj sta uprava in nadzorni svet predlagala, da bilančni dobiček iz leta 2022 v višini 25 milijonov evrov ostane nerazporejen.

Razlog tiči v državni pomoči, ki je je letos družba deležna zaradi premagovanja energetske krize. "Družba, ki uveljavlja pomoč za gospodarstvo. v primeru izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, mora prejeta sredstva vrniti," so pojasnili v družbi. Trenutno projicirana količina letne pomoči znaša od pet do sedem milijonov evrov.

"Glede na preteklo poslovanje je previdnost uprave razumljiva, saj cinkarna deluje v izjemno ciklični panogi, vendar pa dobrih deset milijonov več načrtovanih investicij ob nezadolženosti najverjetneje ne bo zadosten razlog za lastnike, od katerih lahko pričakujemo precej višje predloge," je pred objavo družbe na Seonetu razmišljal Šimnic.

"Cinkarna je imela v zadnjih letih nadpovprečno dividendno donosnost, ne samo med slovenskimi borznimi družbami, ampak tudi v primerjavi z našimi konkurenti, nekateri med njimi kotirajo na newyorški borzi," je v intervjuju pred časom poudaril tudi prvi mož Cinkarne Celje Aleš Skok.

"Za podjetja, katerih delnice trgujejo na trgu, ni dobro, da s spreminjanjem dividendne politike negativno presenetijo delničarje," ob tem opozarja Lojze Kozole, analitik pri borznoposredniški hiši Ilirika. Poleg svojih storitev in/ali izdelkov borzno podjetje namreč prodaja tudi svoje delnice, pri čemer si nenazadnje na trgu želi pridobiti čim boljše pogoje financiranja svoje operativne dejavnosti. 

"Če zanemarimo davčni vidik, lahko rečemo, da je prav, da družba izplača delničarjem denar skozi čim višjo dividendo, še posebej v času višje inflacije. Pod pogoji, da podjetje posluje stabilno, ima malo dolga in se nahaja v bolj tradicionalnem sektorju gospodarstva," pravi Kozole.

Pri zavarovalnicah brez presenečenj

Kako pa kaže podjetjem v finančni panogi? Pri obeh zavarovalnicah poročila o solventnosti kažejo, da so neugodne razmere na finančnih trgih pustile določen vpliv, vendar pa po Šimničevih besedah regulatorni količniki ostajajo na zelo visokih nivojih. "Po nihajnih treh letih se je Zavarovalnica Triglav lani s 3,7 evra dividende lastnikom odkupila za previdnost v letih 2020 in 2021, letos pa se uprava s predlogom vrača na stabilnih 2,5 evra na delnico," pravi Šimnic. Čeprav gre za nižanje, je ta znesek vseeno precej višji od povprečja preteklih treh let.

Kot ugotavljajo pri Intercapitalu, je bil takšen predlog dividend pričakovan in v skladu z dividendno politiko, kar predstavlja polovico konsolidiranega čistega dobička družbe prejšnjega leta. "Na splošno je dividendna politika Triglava podrejena doseganju vzdržne kapitalske ustreznosti," poudarjajo.

Prav tako jih ni presenetil predlog dividend Pozavarovalnice Sava v višini 1,6 evra bruto na delnico, kar je 6,7 odstotka več kot v lanskem letu. "Tudi to je v skladu s koeficientom izplačil družbe v višini od 35 do 45 odstotkov čistega dobička," so povedali pri Intercapitalu.

Tudi Petrol z dividendo, kaj pa NLB?

Trend višanja glede na objavljene načrte poslovanja lahko pričakujemo tudi pri Novi Ljubljanski banki (NLB), kjer naj bi bilo po besedah prvega moža Blaža Brodnjaka za dividende namenjenih 110 milijonov evrov, kar je 5,5 evra na delnico. To bi bilo desetino več kot v lanskem letu, ko so izplačali pet evrov bruto na delnico, in sicer v dveh tranšah.

Dividend bodo deležni tudi delničarji Petrola, čeprav je bilo izplačilo vprašljivo zaradi regulacije cen energentov v lanskem letu, zaradi česar so poslovali z izgubo. Če jo bodo delničarji potrdili na skupščini, bo nižja kot lani, ko je znašala 30 evrov. Jeseni je sicer prišlo do cepitve delnice na 20 delov, torej bi lanska dividenda znašala 1,5 evra na delnico, medtem ko je letošnji predlog v višini 0,7 evra bruto na delnico. Kot je opozoril Kozole, je Petrol s predlogom o izplačilu presenetil morda predvsem na račun visoke ravni denarnih sredstev na bilanci ob koncu lanskega leta.