Kako odporne na krizo so dividendne politike slovenskih blue chipov

Slovenske delnice so za številne vlagatelje privlačne tudi oziroma predvsem zaradi nadpovprečne dividendne donosnosti. Slovenski indeks SBITOP po trenutnem tečaju v povprečju prinaša osemodstotno letno dividendno donosnost. Indeks ima najvišjo dividendno donosnost tudi v regiji, izpostavlja Tea Pevec iz podjetja InterCapital in ob tem navaja primer hrvaškega indeksa CROBEX10, ki prinaša 3,3-odstotno letno dividendno donosnost.

Državne regulacije cen energentov so najedle dobiček Petrola, ki je največji trgovec z energenti, hkrati pa je nedavno tudi Evropska centralna banka (ECB) pozvala banke k razumnemu izplačilu bonusov in nagrad za leto 2022. Zato analiziramo, kako trdne so dividendne politike slovenskih blue chipov, če se bo kriza poglobila in dobički uplahnili.

Lahko ponovno prepovedo izplačilo dividend?

Da obstaja možnost prepovedi izplačila dividend finančnih družb, je nedavno v intervjuju omenjal Blaž Brodnjak, predsednik uprave Nove Ljubljanske banke (NLB). ECB je namreč pozvala banke k razumnemu izplačilu bonusov in nagrad za leto 2022. Podobno je ravnala tudi v kovidnem letu 2020, ko sta finančna regulatorja – Banka Slovenije in Agencija za zavarovalni nadzor – v skladu s priporočili odbora za finančno stabilnost za določen čas in z namenom zagotavljanja kapitalske ustreznosti omejila izplačevanje dividend. 

Sledila je popolna prepoved izplačila dividend. "Ni nujno, da se bo ECB ponovno tako odzvala. Vseeno se je treba zavedati tudi tega tveganja," opozarja Tea Pevec.  

Med potencialnimi kandidati za prepoved ali omejitev izplačila dividend se omenjajo finančne družbe, kot so zavarovalnice in banke, recimo NLB, Zavarovalnica Triglav in Pozavarovalnica Sava. Zaradi krize draginje se lahko poviša tržno tveganje, "kar se lahko posledično pozna tudi na poslovanju finančnih družb, ki so tržnemu tveganju med prvimi neposredno izpostavljene", opozarja Lojze Kozole iz Ilirike.

Sogovornik meni tudi, da bi morale biti odločitve o dividendni politiki v pretežni meri prepuščene predlogu uprave in nadzornega sveta ter volji delničarjev – in ne finančnim regulatorjem, kot je veljalo za časa epidemije covida-19. 

Dejstvo pa je tudi, da ko so se razmere umirile, so nekatere banke in zavarovalnice v letu po kovidnem šoku izplačevale rekordno visoke dividende s ciljem, da nagradijo svoje delničarje, dodaja Tea Prevec. Na naši borzi je bila takšna denimo Pozavarovalnica Sava, ki je lani izplačala kar 76 odstotkov višjo dividendo v primerjavi z letom prej.

Petrol: Dividenda da ali ne?

Glede na trenutne rezultate je pod vprašajem izplačilo dividend trgovca z energenti Petrol. "Petrolov dobiček je pod vprašajem oziroma ga verjetno ne bo, sploh po odpisu Geoplina," izpostavlja Aleš Lokar iz Generali Investments. Petrol ima v lasti 74,3-odstotni delež v Geoplinu, preostalo je v lasti države. Zaradi težav na energetskem trgu Petrol nima dovolj sredstev za potrebno dokapitalizacijo, zato naj bi največjega trgovca s plinom dokapitalizirala država, in sicer v višini 200 milijonov evrov, kažejo zadnje ocene.

Ukrepi zamrznitve maloprodajnih cen v Sloveniji in na Hrvaškem so v prvem polletju letos skupini Petrol povzročili izpad kosmatega denarnega toka v višini 123,4 milijona evrov (108,9 milijona v Sloveniji in 14,5 milijona na Hrvaškem). Regulacija je povzročila, da je Petrol v prvem polletju ustvaril 1,3 milijona evrov čiste izgube, medtem ko je kosmati denarni tok iz poslovanja (EBITDA) znašal 48,6 milijona evrov, kar je 52 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani in 64 odstotkov pod načrtom za to obdobje. Kakšno je stanje v prvih devetih mesecih, bo znano 11. novembra, ko bodo objavili poročilo o poslovanju.

"Svet se je spremenil z invazijo Rusije na Ukrajino; kakšne bodo posledice, v tem trenutku ne znamo oceniti, tako da težko komentiramo morebitna izplačila dividend v naslednjem letu," je pred časom v intervjuju za Bloomberg Adria komentiral prvi finančnik Petrola Matija Bitenc. Dodal je še, da je je izpeljevanje zaključkov ob polletju preuranjeno in da je dividendna politika usklajena s priporočili Slovenskega državnega holdinga (SDH). "Zasledujemo cilj izplačila polovice dobička konsolidiranega dobička skupine. Skladni smo s pričakovanji SDH in politiko dividend," je še povedal.

Kaj se bo dogajalo z dividendo Petrola, Lojze Kozole iz Ilirike ne želi špekulirati, saj bodo na dogajanje v veliki meri vplivali država in regulatorji. "Omenjeno stanje je kratkoročne narave, trenutne napovedi pa zaradi visokih nestabilnosti niso gotove," dodaja Tea Prevec iz InterCapitala. Sogovornica verjame, da se bodo družbe po omenjenih negotovostih vrnile k svoji redni dividendni politiki in da bo SBITOP še naprej ostal indeks z visoko dividendno donosnostjo.

Pa ostale delnice iz SBITOP?

Analitiki so najbolj optimistični v primeru Luke Koper in farmacevta Krke. "Že zdaj lahko pričakujemo dobro raven dividend v prihodnjem letu pri družbah, kot sta novomeška Krka in Luka Koper," meni Kozole. Ključ za oceno višine dividend za leto 2023 bodo tudi poslovni izidi za tretje letošnje četrtletje. Družbe jih bodo objavljale v novembru.

Na potencialne težave v poslovanju oziroma doseganju rezultatov so v nekaterih družbah že opozorili ob polletju. V Cinkarni Celje so denimo povedali, da bi lahko zmanjšanje povraševanja in inflacija stroškov v naslednjem letu povzročila velik pritisk na zmanjšanje dobičkovnih marž. Opazen upad dobička bi lahko vplival tudi na predlog uprave za izplačilo dividend v letu 2023.

Končno besedo imajo delničarji, ki o predlogu uprave glasujejo na skupščini. Letos je uprava Cinkarne Celje denimo predlagala izplačilo 21 evrov na delnico, delničarji pa so izglasovali kar 52 odstotkov višjo dividendo, in sicer 31,89 evra za delnico.

Stabilnost dividendne politike ključna

Dividendna politika blue chipov je praviloma jasno začrtana in odstopanja od nje lahko pošljejo napačen signal vlagateljem. Zato stabilnost dividendne politike igra pomembno vlogo. "Podjetja, ki so delniške družbe, poleg svojih produktov in storitev na nek način 'prodajajo' tudi svojo delnico – z namenom, da dosežejo čim nižji strošek lastniškega financiranja," izpostavlja Lojze Kozole iz Ilirike.

Dividendne politike se morajo v času kriz posodobiti, kar v težjih časih lahko pomeni tudi zmanjšanje ali celo neizplačilo dividend za določeno obdobje, še dodaja.

Družbe imajo različno začrtane dividendne politike, v praksi pa lahko tudi pride do odstopanj. Izračun za lansko leto kaže, da so štiri družbe izplačale več kot 70 odstotkov dobička delničarjem; največ Cinkarna Celje (78 odstotkov), Telekom Slovenije (77 odstotkov) in Zavarovalnica Triglav (74 odstotkov). Malce več od polovice dobička so izplačali farmacevt Krka (57 odstotkov), Luka Koper (53 odstotkov) in Petrol (50 odstotkov).

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar