So stroški ljubljanske borze res tako visoki?

V začetku julija je namero o umiku z Ljubljanske borze objavil Datalab, ki ga vodi ustanovitelj in solastnik Andrej Mertelj. Eden izmed razlogov za umik so bili po njegovih besedah vsako leto naraščajoči stroški kotacije. "Podatki, o katerih sprašujete, so specifični za posamezna podjetja in jih lahko preverite pri institucijah, ki tovrstne storitve zaračunavajo," so na vprašanje, kako visoki so ti stroški, odgovorili v Datalabu.

Kot so sicer poudarili, tu ne gre samo za stroške s strani Ljubljanske borze, temveč tudi za stroške s strani ATVP, stroške ležarin, vzdrževanja računov, povišane stroške revizij, svetovalcev, samega delovanja delniške družbe in nenazadnje stroškov dela ljudi, ki vodijo in vzdržujejo te procese. "Z leti, v našem primeru je to 15 let, se tega nabere kar precej," dodajajo. Preverili pa smo tudi, kako se s stroški spopadajo slovenski blue chipi.

Praktično vsi, ki so se odzvali, ocenjujejo, da koristi uvrstitve v prvo kotacijo borze presegajo s tem povezane stroške, o konkretnih številkah pa so bili bolj redkobesedni, z izjemo Pozavarovalnice Sava. "Neposredni stroški pristojbin za vzdrževanje kotacije delnic, nadzor nad izdajateljem in drugi spremljajoči stroški v skladu z objavljenimi tarifami pristojnih nacionalnih organov letno znašajo okrog 33 tisoč evrov," so sporočili. 

Ljubljanska borza: "Stroški za večino uspešnih predstavljajo nepomemben znesek."

"Glede Datalab – družbe pridejo in grejo. Razlogi so različni, bi pa težko verjel, da so stroški same borze kakšna posebna ovira," je prepričan Andraž Aš, vodja za regulativo na Ljubljanski borzi. Za jasen prikaz je navedel, da najvišji možen strošek za kotacijo delnic na Ljubljanski borzi ne presega stroška minimalne plače enega zaposlenega v Sloveniji, večina družb v standardni kotaciji pa po njegovih besedah plačuje še bistveno manj. "Stroški naših storitev za večino uspešnih družb predstavljajo relativno nepomemben znesek," meni Aš.

Kot dodaja Aš, s statusom javne družbe pridejo še nekateri drugi stroški: regulator, revizorji, odnosi z investitorji, obveščanje in podobno. Sploh za standardno kotacijo teh obveznosti ne določa borza, temveč predvsem zakonodaja, običajno na ravni celotne EU.

Borzni stroški so objavljeni na spletnih straneh borz in so odvisni od velikosti družbe, kotacije in števila delničarjev. Pristojbina za uvrstitev delnic v trgovanje za prvo kotacijo znaša 0,03 odstotka vrednosti razreda delnic, pri čemer najmanjši znesek znaša 5.500 evrov, največji znesek pa 27.500 evrov. Poravnati je treba tudi letno pristojbino za vzdrževanje kotacije delnic v prvi kotaciji, ki znaša 0,01 odstotka vrednosti razreda delnic, najmanjši znesek znaša 8.250 evrov, največji pa 16.500 evrov. Kot je navedeno v ceniku, člani borze plačajo tudi provizijo za nakupno in prodajno stran vsakega posla, ki je sklenjen na organiziranem trgu.

Prek borze lažje ali težje do kapitala?

Vstop na borzo je za večino podjetij povezan z željo po pridobivanju novega kapitala, a to pri vseh ne gre po pričakovanjih. "V prihodnjih letih načrtujemo večja vlaganja in bomo potrebovali dodaten kapital, kar pa je enostavneje in ceneje zbrati na privatnem kot na javnem trgu," je med drugim povedal Mertelj. Tudi zaradi precejšnjega nihanja cene delnice (in nenazadnje tudi skepse slovenskih institucionalnih vlagateljev) borza ni prinesla pričakovanih rezultatov, ne pri oblikovanju stabilnega trga za delavske delnice, niti izboljšane možnosti dostopa do finančnih sredstev.

Datalab

 

Ravno nasprotno pa menijo v Skupini SIJ – slovenski industriji jekla, kjer delovanje Ljubljanske borze prepoznavajo kot smiselno, saj pomaga premagovati omejene zmogljivosti slovenskega bančnega sistema. "Kot prednost prepoznavamo tudi to, da slovenski investitorji v primerjavi s tujimi prejmejo več informacij o slovenskih podjetjih, in so zato pripravljeni vložiti več in prejeti nižjo premijo za tveganje," je dejal Igor Malevanov, podpredsednik in izvršni direktor za finance v družbi SIJ.

Po njegovih besedah je SIJ z vstopom na kapitalske trge pridobil nove vire financiranja, kar jim poleg že omenjenega omogoča tudi optimiziranje strukture finančnih virov, ob do nedavno še ugodnih virih financiranja. "V zadnjih devetih letih smo tako postali eden najbolj prepoznavnih in najpomembnejših izdajateljev dolžinskih vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi, saj smo izdali za 173 milijonov evrov obveznic in 209 milijonov evrov komercialnih zapisov," pravi Malevanov.

Tudi v Zavarovalnici Triglav ocenjujejo, da imajo borzne družbe lažji dostop do kapitala (lastniškega in dolžniškega), če bi ga potrebovale za razvoj in rast. "Slednje se je pred nekaj leti potrdilo pri uspešni izdaji naših obveznic. Poleg tega nam vidnost v finančnem svetu prek našega transparentnega obveščanja in aktivnih odnosov z investitorji prinaša širšo prepoznavnost in ugled, kar krepi zaupanje investitorjev (in družbi znižuje stroške financiranja)," so zapisali v Triglavu.

Prepoznavnost, likvidnost in morebitno nagrajevanje zaposlenih

Po besedah Aša z Ljubljanske borze je odločitev o kotaciji na borzi bolj povezana z željami glede transparentnosti, delničarske sestave in odnosom do javnosti, kot pa kakšnimi stroški. "Sploh v tujini marsikateri družbi za odnose z investitorji ni žal namenjati desetin milijonov, ampak te si status javne družbe pač želijo. Kotacija na borzi lahko družbam prinese bistveno večjo vidnost in prepoznavnost, lažjo prodajo, zaupanje (tudi največjih institucionalnih) vlagateljev in dodatno pot do kapitala," pravi Aš.

Kot pravijo v Triglavu, jim status izdajatelja prve kotacije prinaša prednosti in obveznosti, ki neizbežno povzročajo stroške. "Oboje smo pretehtali tako ob prvi uvrstitvi naših delnic v borzno kotacijo leta 2008, kot ob njihovi premestitvi v prvo kotacijo Ljubljanske borze leta 2011. Ocenjujemo, da nam kot družbi in našim delničarjem prednosti odtehtajo," so jasni.

S kotacijo delnic omogočajo delničarjem tržno vrednost njihove naložbe in lažji vstop ter izstop iz lastništva. "Prednost bi bilo lahko tudi nagrajevanje zaposlenih v delnicah oziroma delniških opcijah, ki je praksa v mednarodnem okolju, vendar ga ne izvajamo zaradi davčno neugodnega okolja," med drugim izpostavljajo v Triglavu.  

Po drugi strani v Petrolu poudarjajo, da kotacija na borzi pomeni korak k transparentnosti poslovanja in s tem k zaupanju med vlagatelji. "Javna delniška družba je dolžna poročati in razkrivati informacije javnosti, vključno z informacijami o svojem finančnem stanju, kar prinaša večjo prepoznavnost in ugled na trgu – tako med delničarji, potencialnimi vlagatelji, pa tudi med posojilodajalci, kot so banke," so zapisali v Petrolu.

Oblika javne delniške družbe omogoča podjetju razpršitev lastništva med večje število delničarjev. Prav tako pa kotacija na borzi omogoča večjo likvidnost delnic, saj jih je mogoče kupovati ali prodajati na mestu trgovanja, poudarjajo v Petrolu.

Poročanje zahteva dodatne kadrovske in finančne resurse

Tudi v Pozavarovalnici Sava menijo, da uvrstitev delnic na borzo zagotavlja večjo prepoznavnost med vlagatelji, kar pa je ključno pri morebitnem pridobivanju in zbiranju kapitala, ki podjetju omogoča financiranje širjenja poslovanja. "Pozavarovalnica Sava je v letu 2013 prek Ljubljanske borze zbrala dodaten lastniški kapital ter leta 2019 izdala podrejeno obveznico v višini 75 milijonov evrov. Prepoznavnost kot stabilne finančne institucije se je tudi zaradi uvrstitve delnic na borzo pokazala v uspešnem pridobivanju lastniškega in dolžniškega financiranja pod ugodnimi pogoji," pravijo.

STA

V Telekomu Slovenija ocenjujejo, da uvrstitev v prvo kotacijo Ljubljanske borze povečuje prepoznavnost in ugled družbe, kar v kombinaciji s povečano likvidnostjo delnice, ki jo omogoča prisotnost na borzi, omogoča obstoječim delničarjem enostavno prodajo svojih delnic. "Prednosti je predvsem v transparentnosti cene delnice in s tem vrednosti družbe," izpostavljajo.

Pri tem za Telekom Slovenije nastajajo določeni stroški, največji delež teh pa predstavljajo stroški vodenja delniške knjige in izvedbe skupščin delničarjev. "Sama prisotnost na borzi predstavlja manjši del stroškov poslovanja. Ocenjujemo, da koristi uvrstitve v prvo kotacijo presegajo s tem povezane stroške," so zapisali v Telekomu.

NLB si prizadeva tudi za razvoj slovenskega kapitalskega trga, da postane bolj likviden in s tem privlačnejši tako za male in velike domače vlagatelje, kot tudi za ugledne tuje institucionalne vlagatelje. "Kotacijo na borzi ocenjujemo kot odločitev, ki nam generira številne prednosti, med katerimi je ključna ugled," še dodajajo.

Dopolnjeno z odgovorom Datalaba.