Obvezniški trg letos cveti: Najbolj priljubljene obveznice v evrih

Obvezniški trg v letošnjem letu cveti. Izdaja novih obveznic je že presegla 500 milijard dolarjev, saj tako evropska banka kot azijska podjetja in države v razvoju prihajajo na trg po dodaten kapital. Na drugi strani so na videz nenasitni tudi vlagatelji, ki ob znakih umirjanja inflacije in s tem povezane milejše monetarne politike vidijo priložnost za zaslužek. Bloomberg Intelligence prav tako napoveduje, da bodo ameriške državne in podjetniške obveznice, za katere bonitetne agencije ocenjujejo, da bodo poplačane, letos prinesle desetodstoten donos.

Svetovni obvezniški trgi so pridobili 4,1 odstotka, kar je najboljši začetek leta v zadnjih 24 letih. Za vlagatelje so ob tem najbolj privlačne obveznice, denominirane v evrih, saj se je njihova izdaja povečala za približno 39 odstotkov v primerjavi z letom prej, medtem ko prodaja obveznic v dolarjih poteka približno v skladu z močnim lanskim tempom.

Predvsem evropski primarni obvezniški trg je doživel poplavo izdaj – letos že več kot 200 milijard evrov. Aktivni so bili tudi na slovenskem trgu, saj vse več družb išče alternative vire financiranja, ki zamenjujejo bančne kredite. Namesto dolgoročnih kreditov podjetja lahko izberejo korporativne obveznice. 

Najbolj aktivni so pri Novi Ljubljanski banki (NLB), ki je letos že trikrat izdala obveznice: julija za 300 milijonov evrov s šestodstotno letno donosnostjo, septembra za 82 milijonov evrov z 9,72-odstotno letno donosnostjo in novembra za 225 milijonov evrov z več kot 11-odstotno donosnostjo.

Po kapital je na trg letos že šla tudi slovenska država, ki se je zadolžila za novih 1,5 milijarde evrov. Izdana je bila namreč zelena obveznica za 1,25 milijarde evrov, medtem ko je dodatna izdaja že obstoječe obveznice dosegla višino 250 milijonov evrov. Ob tem se pripravlja tudi nov varčevalni produkt, saj naj bi finančno ministrstvo malim vlagateljem omogočilo, da prek individualnega varčevalnega računa kupujejo tudi državne obveznice.

Kakšna je zahtevana donosnost desetletnih obveznic posameznih držav?

Zahtevane donosnosti na državne obveznice v zadnjih treh mesecih hitro upadajo. Najnižjo zahtevano donosnost za državno obveznico z desetletno ročnostjo ima Japonska, in sicer 0,404 odstotka. Ob tem je japonska centralna banka (BOJ) napovedala, da bo nadaljevala s programom odkupa državnih obveznic in regulacijo višine njihove donosnosti. 

Vse nižja je tudi zahtevana donosnost na ameriške desetletne obveznice, ki se je v tem mesecu znižala za 55 bazičnih točk, na 3,364 odstotka. To je največji upad v zadnjih 12 letih. Ob tem pa zahtevana donosnost na dvoletne obveznice ostaja višja od dolgoročne. Če so kratkoročne obrestne mere oziroma zahtevane donosnosti za kratkoročno posojanje višje od dolgoročnih, govorimo o obratu krivulje donosnosti, ki je eden od znanilcev recesije.

V Evropi se najceneje zadolžuje Nemčija, ki hkrati velja za referenčno državo glede obveznic. Zahtevana donosnost na desetletno obveznico je pri 2,04 odstotka in je 0,4 odstotka nižja kot pri Franciji. Najdražje se pričakovano zadolžuje Grčija, ki ima zahtevano donosnost skoraj pri štirih odstotkih.

Zahtevana donosnost slovenske desetletne obveznice letos prav tako upada in je trenutno nekoliko nad tremi odstotki. Vrh je dosegla zadnji trgovalni dan lanskega leta, ko je zahtevana donosnost dosegla skoraj 3,8 odstotka.

Najmanj interesa za špekulativne obveznice

Po podatkih, ki jih je zbral Bloomberg, je globalna izdaja investicijskih in špekulativnih državnih in podjetniških obveznic v različnih valutah do 18. januarja dosegla 586 milijard dolarjev, kar je rekordno za to obdobje. Veliko slabše gre trgu obveznic z visoko donosnostjo (t. i. junk obveznice), ki raste najpočasneje od leta 2019.

Izdaja teh obveznic je do 18. januarja dosegla zgolj 24 milijard dolarjev. Gre namreč za obveznice tistih podjetij in držav, ki nimajo kreditne ocene in veljajo za špekulativni naložbeni razred. Zato je zelo vprašljivo, kako bodo prebrodile napovedano gospodarsko ohlajanje. 

Če Bloomberg Intelligence na eni strani napoveduje, da bodo ameriške obveznice izdajateljev z dobro kreditno oceno letos dosegle desetodstotno donosnost, pa je njihova napoved za junk obveznice dvakrat nižja. Ko se gospodarstvo ohlaja, zgodovinsko gledano vlagatelji višji donos ustvarijo s kakovostnimi obveznicami, piše Bloomberg. 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar