Pripravlja se nov varčevalni produkt: Bi kupili državne obveznice?

Na bankah se še vedno "valja" okrog 25 milijard evrov sredstev, ki jih Slovenci hranijo na bančnih vlogah. Gre za tako imenovani mrtev kapital, ki bi bil lahko uporabljen koristneje, se strinjajo udeleženci na kapitalskem trgu. Prisluhnili naj bi jim tudi na finančnem ministrstvu, kjer so ustanovili posebno delovno skupino. "Med poslanimi devetimi predlogi je tudi predlog o oblikovanju individualnega varčevalnega računa, v sklopu katerega bi lahko vlagatelji enostavneje dolgoročno vlagali tudi v dolžniške vrednostne papirje," so potrdili na Novi Ljubljanski banki (NLB).

Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je namreč po njihovih besedah skupaj z udeleženci na slovenskem kapitalskem trgu, med katerimi je tudi NLB, ustanovila delovno skupino za oživitev in razvoj slovenskega kapitalskega trga. V sklopu delovne skupine so bili izoblikovani in na ministrstvo za finance tudi poslani predlogi za oživitev slovenskega kapitalskega trga. Tudi v NKBM so potrdili, da so del te skupine in da se pripravlja strategija na tem področju.

Pri ATVP so potrdili, da so pozvali posamezne udeležence na kapitalskem trgu, da podajo svoje predloge za oživitev in razvoj kapitalskega trga. "Eden od predlogov, ki smo ga prejeli, je bil oblikovanje individualnega varčevalnega računa," so pritrdili na ATVP. 

V okviru tega bi lahko Slovenci neposredno kupovali tudi državni dolg, s čimer se nabor potencialnih naložb za konservativne varčevalce še povečuje. Zaenkrat se neuradno omenja, da bi bil najmanjši možni znesek za varčevanje tisoč evrov. Uradni predlog ministrstva in strategija naj bi bila javno objavljena v roku 14 dni. O tovrstnem varčevalnem produktu naj bi se na ministrstvu z bankami pogovarjali že nekaj let, vendar zaradi negativnih obrestnih mer tega niso mogli ponuditi malim vlagateljem. 

Banke so namreč že začele dvigovati obresti na vezane depozite, da bi pritegnile varčevalce, v boj z njimi pa so se podale tudi nekatere trgovalne platforme, ki ponujajo obresti na neinvestirana sredstva. 

Potrebna bo davčna stimulacija

Tveganje pri kupovanju državnih obveznic je sicer majhno, bolj problematična pa je poleg drugih stroškov nadomestil na trgovalnem računu sama obdavčitev. Predlagatelji si želijo posluha države, ki bi lahko dolgoročno varčevanje v dolžniških papirjih davčno stimulirala in znižala obdavčitev na način, kot je to urejeno pri depozitih. 

Če skupni znesek obresti denarnih depozitov pri bankah in hranilnicah ne presega tisoč evrov, varčevalcu davčne napovedi ni treba vlagati. Trenutno je tudi za obresti od dolžniških instrumentov uveden kapitalski davek v višini 25 odstotkov. Treba bo davčno stimulirati varčevanje v domačem dolgu, sicer je za varčevalce bolj smiseln nakup denimo francoskih obveznic, se sliši med sodelujočimi v delovni skupini.

"O predlogu še nič ne vem. Če je skupina res formirana, predvidevam, da so v njej tudi strokovnjaki za davčno področje in da bodo tako upoštevali tudi davčni vidik," je za Bloomberg Adria dejal Ivan Simič, nekdanji prvi mož finančne uprave (Furs) in večinski lastnik skupine podjetij Simič in partnerji. Ob tem dodaja, da dokler ni pripravljen predlog zakona, tega ne more komentirati.

Ponudba državnih obveznic celo v digitalni obliki?

Na ATVP so v sodelovanju z Evropsko komisijo in ministrstvom pripravili tudi projekt krepitve in razvoja kapitalskega trga. V poročilu so zapisali, da ker ni verodostojne domače alternative velikim izdajam obveznic, denominiranih v evrih, se kot alternativo priporoča, da država razvije neprenosljiv varčevalni produkt, in sicer z namenom spodbujanja zaupanja v kapitalski trg in izboljšanje finančne pismenosti. 

Poleg tega pa naj država utira pot oblikovanju pravnega in infrastrukturnega okvira za izdajanje digitalnih (tokeniziranih) vrednostnih papirjev in ponudbi državnih obveznic v tej obliki. "CDD (Conserved Domain Database) je trenutno v procesu razvoja platforme," so zapisali v poročilu. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar