Kako se na viharno leto pripravljajo slovenski blue chipi?

Za slovenskimi blue chipi je še eno dobro leto, saj so ob devetmesečju dobičkonosno poslovale vse družbe z izjemo Petrola. Izstopata predvsem Luka Koper in Cinkarna Celje, ki sta presegli načrte poslovanja, kljub temu pa za prihodnje leto napovedujeta normalizacijo poslovanja. Največji izziv vseh družb ostajajo energetska draginja in z njo povezani višji stroški. Kako se bodo blue chipi z njimi spopadli v naslednjem letu in kaj zaznamuje njihova pričakovanja?

Objavljamo napovedi tistih podjetij, ki so svoje načrte že razkrila javno. V Cinkarni Celje podatka glede poslovanja v 2023 še nimajo, zaradi spremenjenih okoliščin pa s prihodnjim letom spreminjajo tudi dividendno politiko. Družba načrtuje, da bo za dividende namenjenih in izplačanih 50 odstotkov čistega poslovnega izida, medtem ko so do zdaj izplačali 75 odstotkov dobička.

V Krki optimistični, prodaja v 2023 pet odstotkov višja

Naš največji farmacevt je v prvih devetih mesecih leta ustvaril rekorden čisti dobiček v višini 301,7 milijona evrov, kar je četrtino več kot v enakem obdobju lani. "Ocenjujemo, da bomo v letu 2022 presegli načrtovano prodajo in čisti dobiček ter prodali za milijardo 674 milijonov evrov izdelkov in ustvarili čisti dobiček v vrednosti okoli 360 milijonov evrov," napovedujejo v novomeški Krki. 

Kot pravijo, poslujejo v skladu s pričakovanji in ne beležijo izrazitih sprememb na trgih. "Tudi naši načrti za leto 2023 so razmeroma optimistični," so jasni pri farmacevtu. Prodaja izdelkov in storitev bo predvidoma dosegla 1.755 milijonov evrov, kar je petodstotna rast glede na oceno za leto 2022. "Načrtujemo tudi povečanje števila zaposlenih v Sloveniji in tujini, skupaj za dva odstotka," napovedujejo.

Načrtujejo tudi nove naložbe v vrednosti dobrih 130 milijonov evrov, ki bodo namenjene predvsem povečanju in tehnološki posodobitvi proizvodnih in razvojnih zmogljivosti ter infrastrukture. Kar zadeva energetiko, kljub sprejetim ukrepom trenutno še ne zaznavajo želenih učinkov, saj se visoki cenovni nivoji na trgu nadaljujejo.

"Skladno z interno poslovno strategijo zakupovanja energije pred obdobjem dobave smo tveganje visokih cen za prihodnje leto delno omejili, vendar če se bodo visoki cenovni nivoji nadaljevali tudi v prihodnjem letu, bo to prav tako vplivalo na nas," menijo v Krki. Glede na stanje trga težko ocenijo, kolikšen bo vpliv. "Sicer smo že pred časom začeli aktivno izvajati dodatne organizacijske in tehnične ukrepe, da v največji možni meri še dodatno izboljšamo energetsko učinkovitost ter zajezimo povišanje stroška za energijo," še dodajajo.

V skupini Triglav napovedujejo dobičkonosno poslovanje

Tudi v skupini Triglav so v letošnjih devetih mesecih glede na primerljivo obdobje lani za deset odstotkov povečali celotne prihodke, in sicer na 1.241,1 milijona evrov. Ob tem so ustvarili 89,2 milijona evrov dobička pred obdavčitvijo, kar je tri odstotke manj kot v primerljivem obdobju lani. "Na višino dobička so letos vplivali povečan obseg poslovanja, uspešno obvladovanje inflacijskih pritiskov in drugih vplivov iz okolja ter tudi intenzivnejše škodno dogajanje in negativni donosi finančnih naložb," pojasnjujejo v Triglavu.

"Ocenjujemo, da bomo letos dosegli načrtovani letni dobiček, pri čemer pa so se zaradi negativnih vplivov iz poslovnega okolja bistveno povečala tveganja realizacije ciljnega dobička," pravijo pri naši največji zavarovalnici. Pri pričakovanjih za prihodnje leto ostajajo previdni, saj jih zaznamuje zelo visoka stopnja negotovosti v poslovnem okolju. "V letu 2023 pričakujemo dodatno zaostrene razmere poslovanja, v katerih načrtujemo poslovati varno in dobičkonosno," sporočajo iz Triglava, pri čemer o konkretnih številkah ne govorijo. Dividendna politika družbe ostaja nespremenjena.

Kako bo s cenovno politiko? "V zadnjem obdobju beležimo močan dvig cen v gradbeništvu, splošna inflacija se odraža tudi na področju cen veterinarskih storitev in zdravil, predvsem pa v segmentu avtomobilskih zavarovanj," opažajo pri Triglavu. Ker so želeli zmanjšati tveganja morebitnega prenizkega izplačila škod, so dvignili zavarovalne vsote in povečali kritja pri določenih premoženjskih zavarovanjih.

Telekom Slovenije: Napovedujejo tako rast prihodkov kot rast števila uporabnikov

V skupini Telekom Slovenije kljub pričakovanjem nadaljnjega povečevanja negotovosti v mednarodnem okolju načrtujejo rast in razvoj. "Za naslednje leto smo si zastavili ambiciozne cilje: Želimo obrniti trend zadnjih let in doseči tako rast prihodkov kot rast števila uporabnikov v vseh segmentih ter dodatno okrepiti tržne deleže," pogumno napovedujejo v telekomunikacijskem velikanu.

Na ključne finančne kazalnike v naslednjem letu bosta vplivala predvsem negotovost na trgu cen električne energije in dvig obrestnih mer. "Za naslednje leto na ravni skupine Telekom Slovenije načrtujemo, da bomo dosegli rast prihodkov in skupno ustvarili 680,8 milijona evrov poslovnih prihodkov."

Če bodo cena električne energije in pogoji na finančnih trgih ostali na ravni, kot so se napovedovali v času priprave načrta, bodo v skupini dosegli EBITDA v višini 206,2 milijona evrov in čisti poslovni izid v višini 20,1 milijona evrov. "Tako bi čisti poslovni izid glede na planiranega za leto 2022 presegli za tretjino, EBITDA pa bi bila višja za šest odstotkov," pravijo v Telekomu Slovenije.

V Uniorju bodo letos dosegli predviden obseg prodaje 

V zreškem Uniorju zaenkrat ne zaznavajo pomembnejšega gospodarskega ohlajanja, predvsem pa se ukvarjajo z izzivi, ki jih prinašajo dvigi cen energentov in nepredvidljivo gibanje cen. "S tem so povezani dvigi cen na nabavni strani in potem uveljavljanje višjih prodajnih cen," pravijo v Uniorju. Podražitve so pretežno uspeli prenesti na kupce.

Predvideni obsegi prodaje za letošnje leto bodo glede na trenutna naročila po njihovem mnenju doseženi. "Pri kupcih je zaznati negotovost in previdnost, kar pa se v naročilnih stanjih zaenkrat pomembneje ne odraža," opažajo v Zrečah. 

Čeprav je situacija na področju cen energentov izjemno zahtevna, so imeli velik del električne energije in zemeljskega plina zakupljen po normalnih cenah. "V tem trenutku pa je predlagana zakonodaja še precej nedorečena in na osnovi podatkov, ki jih imamo, žal ne moremo oceniti, ali bomo do kakršne koli pomoči upravičeni oziroma ali jo bo smiselno izkoristiti," dodajajo v Uniorju.      

Po njihovih besedah bi Slovenija oziroma Evropa storila največ, če bi uspela ohraniti konkurenčnost gospodarstva v primerjavi s svetom in Evropsko unijo (EU). "V nasprotnem primeru pričakujemo srednjeročni upad naročil in nekonkurenčno evropsko oziroma slovensko gospodarstvo," so jasni v Uniorju.

Sava Re napoveduje štiriodstotno rast prihodkov

"V letu 2023 je načrtovan obseg poslovnih prihodkov nad 800 milijonov evrov (obseg kosmatih premij in drugih poslovnih prihodkov), kar predstavlja štiriodstotno rast glede na leto 2022," napovedujejo v Pozavarovalnici Sava. Skupina naj bi se krepila na vseh trgih, na katerih je prisotna.

"Ciljni kombinirani količnik po pričakovanjih ne bo presegel 95 odstotkov, donosnost naložbenega portfelja pa bo več kot 1,5-odstotna," ocenjujejo pri Savi Re. Skupina pričakuje, da bo tako ustvarila najmanj 53 milijonov evrov čistega dobička, kar je najmanj 9,5-odstotna donosnost lastniškega kapitala. 

V obdobju od leta 2023 do leta 2027 bo Sava Re izplačevala dividendo od 35 do 45 odstotkov čistega poslovnega izida Zavarovalne skupine Sava. "Ključni cilj dividendne politike je stabilna letna rast dividende," pravijo v Savi.

O načrtih Petrola več znanega na torkovi skupščini

Letos (29. decembra) bo na zahtevo delničarjev potekala še ena skupščina delničarjev Petrola. Sklic sta zahtevali družbi Vizija Holding in Vizija Holding Ena, ki sta v lasti zakoncev Južna. Na skupščini se bodo delničarji seznanili s škodo zaradi regulacije cen energentov v Sloveniji in na Hrvaškem v letu 2022. Omenjena delničarja zahtevata tudi, da se oceni vpliv regulacije na poslovanje družbe v prihodnjem letu, saj država namerava cene regulirati še naprej.

Spomnimo, v devetmesečnem poročilu o poslovanju je uprava zapisala, da ocene poslovanja do konca tega leta še ni mogoče podati – tudi zaradi neznank glede poslovanja družbe Geoplin. Vlada do danes še ni sprejela odločitve o primernem nadomestilu, so potrdili za STA. Nekateri delničarji Petrola namreč želijo upravi predlagati, naj pošlje vladi zahtevek, in če ne bo odziva, ubere sodno pot. Če se bo vlada odločila za nadomestilo, bo predhodno določila kriterije, merila in potrebna dokazila, s katerimi bodo podjetja dokazovala občutno škodo, so za STA danes povedali na gospodarskem ministrstvu.

Trgovec z energenti Petrol je sicer kljub več kot podvojenim prihodkom ob devetmesečju glede na enako obdobje lani posloval z izgubo. Tudi prva dama Petrola Nada Drobne Popović tako pravi, da je vse odvisno od rešitve zahtevka za povračilo škode.

Luka Koper letos odlično, rast tovora tudi v 2023

Glede na preteklo leto Luka Koper beleži rast prometa na vseh blagovnih skupinah. Ladijski pretovor naj bi do konca leta 2022 dosegel 22,9 milijona ton, kar je deset odstotkov več od doseženega v letu 2021 in na ravni načrtovanega za leto 2022. "Višji od preteklega leta bo pretovor obeh strateških blagovnih skupin, kontejnerjev in avtomobilov, in sicer kljub nerednim prihodkom ladij, občasnim prekinitvam dobavnih verig in kljub nepredvidljivim dogajanjem na svetovnem trgu," pravijo v našem največjem logistu.

Čisti prihodki od prodaje naj bi v letu 2022 znašali 302,9 milijona evrov, kar je 33 odstotkov oziroma 74,4 milijona evrov več kot leta 2021 in na ravni načrtovanih v letu 2022. Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) bo v letu 2022 dosegel 70,7 milijona evrov, kar je 125 odstotkov oziroma 39,3 milijona evrov več kot v letu 2021 ter odstotek oziroma milijon evrov več od načrtovanega. 

"V načrtu za naslednje leto je ladijski pretovor v višini 23,3 milijona ton tovora, kar pomeni dvoodstotno rast glede na oceno za leto 2022," so pojasnili v Luki Koper. Rast pretovora načrtujejo na vseh blagovnih skupinah; izjema so le tekoči tovori, saj je pretovor letalskega goriva po njihovih besedah tudi leto po razmerah, ki jih je prinesla epidemija koronavirusa, še vedno na nižji ravni.

"Aktivni bomo tudi pri naložbah, saj načrtujemo za 58 milijonov evrov investicij, kar je 13 odstotkov več kot v letošnjem letu," še dodajajo. Obseg načrtovanih naložb za zdaj ostaja nespremenjen, so pa zaradi splošne rasti cen in dodatnih usklajevanj zamaknili izvedbo določenih projektov. 

"Višje stroške energentov obvladujemo predvsem s stroškovno optimizacijo in ustreznimi nabavnimi strategijami, kot je denimo dolgoročni zakup električne energije," so jasni v Kopru. V tem trenutku konkretnih vplivov ohlajanja gospodarstva še ne čutijo, so pa v zadnjem obdobju občutno padle cene ladijskega prevoza, kar po njihovi oceni vsekakor nakazuje začetek ohlajanja svetovne trgovinske izmenjave.

"NLB izjemno likvidna in kapitalsko močna"

"NLB Skupina leto pred nami pričakuje v zelo dobri finančni kondiciji, saj je izjemno likvidna in kapitalsko zelo močna," so sporočili iz banke. V letu 2022 so uspešno izvedli različne aktivnosti za diverzifikacijo in okrepitev kapitala z različnimi razpoložljivimi instrumenti (senior obveznica, AT1, Tier 2 …). "Tako je ob koncu septembra skupni kapitalski količnik znašal 16,59 odstotka, kar presega regulatorne zahteve, ki znašajo 14,1 odstotka, hkrati pa smo z ustreznimi instrumenti poskrbeli tudi za izpolnjevanje t. i. zahteve MREL," pojasnjujejo.  Po njihovem mnenju bo zato lahko skupina v vseh vidikih zagotavljala podporo gospodarstvu. 

"Do tega trenutka na strani banke še ne čutimo kakih posebnih ohlajanj ali zmanjševanja povpraševanja, lahko bi rekli prej obratno," pravijo v NLB. Opažajo predvsem večje povpraševanje po kratkoročnih likvidnostnih limitih ali večji izkoriščenosti že obstoječih. Pričakujejo, da bo večina podjetij v naslednjem letu uspešno nadaljevala svoje poslovanje in strateške investicije, dodatno iskala svoje stroškovne rezerve ali se usmerila v še večjo dodano vrednost.

"Skladno z Napovedmi NLB Skupine za obdobje 2022 do 2023 pričakujemo, da bo v letu 2023 rast kreditov v višini srednje enomestne številke, strošek tveganja od 30 do 50 bazičnih točk, donos na kapital po davkih (ROE a.t.) pa nad desetimi odstotki," so optimistični v NLB.

Nahajamo se v močno negotovih ekonomskih razmerah in določeni makro kazalci vsekakor nakazujejo ohlajanje realne rasti gospodarstva v regiji ter povišanje določenih tveganj. Toda hkrati vidimo tudi, da je večina podjetij v regiji vstopila v negotove razmere dobro pripravljena in v povprečju v dobri finančni kondiciji in z različnimi ukrepi za obvladovanje tveganj, kar ohranja optimizem o nadaljnjem uspešnem poslovanju našega gospodarstva. Vsi pa moramo biti previdni in premišljeni ter predvsem hitri v sprejemanju odločitev, ko se razmere spreminjajo.

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar