.webp){kind=icon}
Na enem mestu smo zbrali podatke o tem, kako so slovenski borzni prvokategorniki poslovali ob devetmesečju in kaj napovedujejo za prihodnje leto. Izstopata predvsem Luka Koper in Cinkarna Celje, ki sta presegli načrte poslovanja, kljub temu pa za prihodnje leto napovedujeta slabše rezultate. Sicer so vse družbe ob devetmesečju medletno poslovale dobičkonosno – z izjemo Petrola. Zavarovalnica Triglav in Save Re pa sta glede na enako lansko obdobje zmanjšali dobiček.
Analitiki: Rezultati v skladu s pričakovanji
"Medletne rasti dobičkov slovenskih blue chipov so večinoma v skladu s pričakovanji, pri čemer je bil glavni poudarek na povišanih vhodnih stroških," meni Andrej Knez, analitik Bloomberg Adria. Kot pravi, so tista podjetja, pri katerih so vhodni stroški močno odvisni od surovin in ki teh stroškov niso zmogla prenesti na končne kupce, beležila upad dobička.
"Najboljši primer je Petrol, kjer vladna omejitev cen goriva v veliki meri pojasnjuje upad skupnega dobička. Na drugi strani je podjetjem iz finančnega sektorja, kot je Nova Ljubljanska banka (NLB), k dobrim rezultatom pomagalo zvišanje referenčnih obrestnih mer," dodaja Knez. Nenazadnje se je po njegovem mnenju tudi dobiček Cinkarne Celje povečal zaradi močne prodaje in sposobnosti družbe, da povečane vhodne stroške prenese na končne kupce.
"Če pogledamo v leto 2023, lahko predpostavljamo, da bodo neciklični sektorji in regulativno močni sektorji (npr. banke) delovali bolje kot sektorji, kot so diskrecijski in ciklično odvisni (npr. kemikalije)," napoveduje analitik. Prav zato pričakuje, da se bo rast dobičkov Cinkarne Celje zaradi visoke inflacije, monetarnega zaostrovanja in potencialne konkurence cenejših ponudnikov upočasnila. "Vendar verjamemo, da se Cinkarna Celje lahko ustrezno spopade s temi izzivi, saj ohranja zdrav finančni položaj in posluje praktično brez dolgov," dodaja Knez.
Pri Krki ostaja previden, saj pravi, da bo dobiček družbe odvisen od razvoja dogodkov v Rusiji, vendar se nekaj potenciala za rast obeta zaradi prisotnosti na kitajskem trgu.
"Pred kratkim objavljeni devetmesečni rezultati poslovanja slovenskih delniških družb so pokazali precejšnjo odpornost na vse globalne šoke. Rezultati so bili v rangu pričakovanega, nikakor niso bili spektakularni," je za Bloomberg Adria TV povedal Andraž Aš iz sektorja za upravljanje trgov Ljubljanske borze.
Tudi pri Petrolu so bili po njegovih besedah slabši poslovni rezultati pričakovani, saj regulacija cen močno vpliva na maržo in profitabilnost podjetja, možnost za povrnitev škode pa je še pod vprašanjem. "Če ne bo prišlo do dodatnih šokov, so pričakovanja za prihodnje leto že vračunana v indeksu. Cene niso pretirane in marsikdo bi v kakšni delnici lahko prepoznal naložbeno priložnost," meni Aš.
Kdo preseneča?
Kot pravi Aš, je po obsegu trgovanja skorajda vedno na prvem mestu Krka, ki ima najširši krog delničarjev. V zadnjih letih opaža veliko rast prometa pri NLB. "Na začetku kotacije je imela londonska borza veliko večji delež kot mi, zdaj pa se je naš delež že podvojil," poudarja Aš. Pričakuje, da se bo drugo leto med vlagatelji povečalo zanimanje za Petrol zaradi delitve delnic, ki so postale dostopne tudi za plitkejše žepe. "Presenečata predvsem Luka Koper in Cinkarna Celje, ki sta presegli pričakovanja v devetmesečju," poudarja Aš.
Da so bili rezultati v povprečju boljši od pričakovanj, meni tudi Lojze Kozole iz borznoposredniške hiše Ilirika. "Izpostavili bi lahko Luko Koper in Cinkarno Celje. Prva je še naprej povišano služila na skladiščenju, medtem ko je slednja v tretjem kvartalu še naprej uživala ugodno dinamiko med prodajnimi cenami titanovega dioksida in stroški," pojasnjuje Kozole. Med izvozniki je po njegovem mnenju dober rezultat ponovno zabeležila tudi novomeška Krka, medtem ko tri finančne družbe poslujejo dobičkonosno in stabilno.
"Domače družbe prve kotacije Ljubljanske borze kljub marsikateremu letošnjemu povišanemu tveganju poslujejo stabilno. Ob tem v primerjavi s primerljivim tujimi družbami v povprečju niso precenjene," dodaja Kozole in ocenjuje, da so nekatere celo nekoliko podcenjene. "Ob nekoliko povišanih tveganjih, ki jim bomo priča v prihodnjem letu, vseeno pričakujemo stabilno poslovanje podjetij prve kotacije," napoveduje sogovornik.
Luka Koper v prihodnjem letu pričakuje normalizacijo razmer
K dobrim rezultatom Luke Koper so največ prispevali povečan pretovor, večji obseg opravljenih storitev in višji prihodki iz naslova skladiščnin. "Na višje prihodke iz naslova skladiščnin je letos vplival predvsem podaljšan čas zadrževanja blaga na skladišču zaradi razmer na globalnem logističnem trgu, slednji pa so v tretjem četrtletju zaradi postopne normalizacije razmer že nekoliko nižji," pojasnjujejo v Luki Koper. Kot napovedujejo, se ohranitev tega trenda predvideva tudi za leto 2023, zato so tudi njihove napovedi glede poslovanja skromnejše.
Nižji naj bi bil po napovedih tudi poslovni izid, in sicer več kot polovico. Prav tako bo v primerjavi z oceno za leto 2022 čisti poslovni izid 50 odstotkov nižji. Razlog za skromnejše rezultate naj bi bili predvsem nižje načrtovani čisti prihodki od prodaje, na katere vplivajo prihodki iz naslova skladiščenja.
Cinkarna Celje letos nad načrtom, prihodnje leto nižja dividenda
Tudi Cinkarna Celje je v devetmesečju poslovala nad načrti. Kljub težjim pogojem poslovanja v zadnjem trimesečju leta v Cinkarni Celje tako pričakujejo, da bodo presegli zastavljeni načrt dobička za leto 2022. ''Leto 2022 je zaznamovalo višanje prodajnih cen pigmenta. Cene so dosegle vrh v tretjem kvartalu, sledil je močan padec cen na Kitajskem in popravek cen navzdol tudi v Evropi.'' Ocenjujejo, da je industrija pigmenta dosegla vrh cikla.
Tudi za prihodnje leto niso preveč optimistični, saj naj bi manjše povpraševanje različnih industrijskih segmentov po pigmentu, pričakovana potreba po nadaljnji prilagoditvi prodajnih cen in visok nivo nabavnih cen ključnih energetsko intenzivnih surovin povzročili večje zmanjševanje marž iz poslovanja. "Manjši čisti dobiček bo tudi neposredna posledica padanja prodajnih cen pigmenta titanovega dioksida in rasti cen strateških surovin ter energentov," napovedujejo v Cinkarni.
Zaradi spremenjenih okoliščin s prihodnjim letom spreminjajo tudi dividendno politiko. Družba načrtuje, da bo za dividende namenjenih in izplačanih 50 odstotkov čistega poslovnega izida, medtem ko so do zdaj izplačali 75 odstotkov dobička.
Krka po rekordni polletni prodaji še naprej nad načrti
Potem ko je naš največji farmacevt objavil rekordne polletne rezultate, so tudi po devetih mesecih poslovali bolje kot lani. "Ocenjujemo, da bomo letos presegli načrtovano prodajo in čisti dobiček ter prodali za 1,7 milijarde evrov izdelkov in storitev ter ustvarili čisti dobiček v vrednosti okoli 360 milijonov evrov," je dejal prvi mož Krke Jože Colarič.
Krkini prihodki od prodaje bodo še naprej odvisni od ruskega trga, negotovost v tej regiji pa bo vplivala tudi na dobičke. Krka je v prvih devetih mesecih leta 2022 iz dolgih pozicij v ruskih rubljih ustvarila pozitivne tečajne razlike.
Tik pred objavo devetmesečnih rezultatov so analitiki Intercapitala dvignili ciljno ceno delnic. Po srednjem scenariju je ta pri 105,5 evra; vlagateljem izrazito priporočajo nakup. "Krka je že od nekdaj nadpovprečna izplačevalka dividend, tudi s trenutno 5,9-odstotno dividendno donosnostjo," ocenjujejo analitiki Intercapitala. Zaradi močnih finančnih rezultatov za leto 2022 pričakujejo, da bo dividenda za leto 2023 zrasla na 6,6 evra na delnico in dosegla 7,4-odstotno dividendno donosnost.
Telekom Slovenije z dobičkom na račun Kosova
Telekomunikacijski operater Telekom Slovenije je dosegel podobne rezultate kot lani, a predvsem na račun višjega števila naročnikov in predplačnikov na Kosovu, medtem ko je krovno podjetje na medletni ravni zabeležilo nižje poslovne prihodke. "Višji so tudi prihodki na veleprodajnem trgu, predvsem zaradi višjih prihodkov iz naslova mednarodnih govornih storitev na Kosovu ter višjih prihodkov iz naslova domače veleprodaje v Sloveniji." Slovenski telekomunikacijski operater je zabeležil rast tudi na področju finančnih storitev, eZdravja in zavarovanj. Letnega načrta za leto 2023 še niso sprejeli.
NLB se veseli normalizacije razmer v obliki višjih obrestnih mer
V tretjem trimesečju je skupina NLB ustvarila 205,6 milijona evrov prihodkov in 90,8 milijona evrov čistega dobička. ''Gre za najboljše rezultate v zgodovini podjetja,'' je v pogovoru z delničarji povedal predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak. ''Kriza ni vplivala na poslovanje sklupine. Višanje obrestnih mer, kot pravi večina, za nas pomeni normalizacijo razmer. Takšne okoliščine koristijo banki.'' Tako so posodobili tudi napovedi za letos in prihodnje leto.
V domači regiji do konca leta 2023 pričakujejo zmerne, a še vedno pozitivne stopnje gospodarske rasti. V letu 2022 pričakujejo prihodke v višini 750 milijonov evrov, po prvi oceni so pričakovali 730 milijonov evrov. V letu 2023 pa pričakujejo 850 milijonov evrov prihodkov; pred tem so napovedovali višino 800 milijonov evrov. Naslednje leto naj bi za dividende namenili 110 milijonov evrov bilančnega dobička, medtem ko bodo letos za dividende namenili še 50 milijonov evrov za drugo tranšo izplačil.
Unior kljub negotovosti v gospodarskem okolju nad načrti
Kljub večji nepredvidljivosti gospodarskega okolja so v skupini Unior beležili stabilno naročilno stanje v najpomembnejši dejavnosti – proizvodnji odkovkov. ''Pri nekoliko nižjem obsegu proizvodnje smo v devetih mesecih zaradi višjih prodajnih cen dosegli prodajo, ki je presegala planirane vrednosti,'' so zapisali. Posledično so tako pri prihodkih kot dobičku presegli načrte.
Ob upoštevanju prodaje v prvih devetih mesecih in prejetih naročil do konca leta ocenjujejo, da bodo v letu 2022 načrtovani obseg prodaje presegli za tri odstotke. "Še vedno obstaja tveganje, da se bodo naročila s strani kupcev zmanjšala predvsem v največji dejavnosti proizvodnje odkovkov," dodajajo.
Petrol v čakanju na odločitev države
Trgovec z energenti Petrol še naprej deluje v zahtevnem gospodarskem okolju, ki sta ga zaznamovali energetska kriza in državna regulacija cen pogonskih goriv in energentov, ki pomembno vpliva na poslovanje družbe. Tako so kljub več kot podvojenim prihodkom ob devetmesečju glede na enako obdobje lani poslovali z izgubo. Tudi prva dama Petrola Nada Drobne Popović tako pravi, da je vse odvisno od rešitve zahtevka za povračilo škode. Čeprav so že avgusta na vlado poslali prošnjo za sestanek, do danes odgovora še niso dobili.
Poslovanje Petrola kazi tudi dogajanje v Geoplinu, kjer bo ravno Petrol poskrbel za likvidnostno posojilo, tako da državna dokapitalizacija ne bo potrebna. Ne glede na to pa zaradi negotovosti glede državne regulacije ne morejo podati ocene poslovanja do konca leta 2022.
Letos bo na zahtevo delničarjev potekala še ena izredna skupščina delničarjev Petrola, na kateri se bodo seznanili s škodo zaradi regulacije cen energentov v Sloveniji in na Hrvaškem. Jasno bo tudi, kakšen bo vpliv regulacije na poslovanje družbe v prihodnjem letu, saj namerava država cene regulirati še naprej.
Zavarovalnica Triglav medletno z upadom dobička, a dividendne politike ne spreminjajo
Skupina Triglav, ki upravlja z Zavarovalnico Triglav, je v prvih devetih mesecih leta 2022 povečala prihodke, a je rast odhodkov v škodnem segmentu zaradi neugodne gospodarske klime oklestila dobiček pred obdavčitvijo. Dobiček pred obdavčitvijo je bil tako tri odstotke manjši kot lani, čisti dobiček pa štiri odstotke nižji od lanskega v enakem obdobju.
"Tudi na Triglavu čutimo vpliv poslabšanega okolja z visoko rastjo inflacije in neugodnim stanjem na mednarodnih finančnih trgih, kar predvsem učinkuje na škodni del našega poslovanja, stroške in donose naložb," je rezultate komentiral predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Andrej Slapar. Kljub temu je zatrdil, da se njihova dividendna politika ne spreminja.
Tudi pričakovanja za naslednje leto niso prav obetavna. Zaradi visoke stopnje negotovosti, stanja na energetskih trgih, makroekonomske slike in epidemičnih razmer v prihodnjem letu pričakujejo dodatno zaostrene razmere poslovanja.
Pozavarovalnica Sava po odpravi koronavirusnih omejitev z upadom dobička
Kljub višjim prihodkom glede na enako obdobje lani je čisti dobiček skupine Sava medletno upadel. ''Upad dobička je posledica povečanja škodne pogostosti pri avtomobilskih zavarovanjih na raven pred pandemijo in letošnje inflacije, ki je povzročila povečanje škod in škodnih rezervacij,'' pojasnjujejo v četrtletnem poročilu o poslovanju.
Na medletni upad dobička so vplivali tudi odhodki iz naložbenja zaradi nižje vrednosti dolžniških vrednostnih papirjev. ''V primerjavi z letom 2019, ki je primerljivo po škodni pogostosti, se je dobiček povečal za 23,4 odstotka," še dodajajo.
